Jedro

Ker toženkine pripombe na izvedensko mnenje niso bile jasne in nedvoumne, ni v neskladju s podatki spisa ugotovitev, da toženka ni imela pripomb na izvedensko mnenje. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2.odstavka 354.člena ZPP, da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogi sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi zapisniki, zato ni podana. Naročeno delo mora naročnik (toženka) plačati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 21.9.1993 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pod opr. št. II I 2116/93-2, nakar je toženka sklepu ugovarjala, sodišče prve stopnje pa je nato v pravdnem postopku omenjeni sklep o izvršbi obdržalo v veljavi v točki 1. in 3. v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki plačati 10.887,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 24.747,50 SIT od 28.2.1993 do 16.12.1993 in od zneska 10.887,50 SIT zakonite zamudne obresti od 17.12.1993 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 5.900,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o izvršbi dalje. Odločilo je tudi o povrnitvi pravdnih stroškov in o tem, da se v preostalem delu sklep o izvršbi zaradi umika razveljavi oziroma zavrne.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge in navaja: Sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da pravdni stranki nista imeli pripomb na izvedensko mnenje. To ni točno, saj je tožena stranka podala obširne pripombe, iz katerih je moč razbrati, da se z izvedenskim mnenjem ne strinja in da predlaga tudi drugega izvedenca.

Vztraja pri tem, da njeno vozilo ni bilo v popravilu pri tožeči stranki tri dni. To izhaja tudi iz izpovedbe priče J.S.. Tožena stranka je naročila le tista dela, ki so navedena v delovnem nalogu, ki ga je podpisala, in menjavo olja in nobenih dodatnih del. Ugotovitev sodišča v izpodbijani sodbi, da je tožeča stranka opravila naročeno delo, je v nasprotju z delovnim nalogom. Tudi če se ne upošteva dejstvo, da dodatna dela niso bila opravljena, zagotovo niso bila naročena. Da je tožena stranka naročila dodatna dela, pa mora dokazati tožeča stranka.

Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. To sodišče ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, dejansko stanje je popolno ugotovljeno in tudi materialnopravno je odločitev pravilna. K razlogom izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče glede na pritožbene trditve še dodaja: Očitek, ki se nanaša na sodbo v zvezi s toženkimi pripombami na izvedensko mnenje, je treba razumeti kot očitek bistvene kršitve določb postopka, ko naj bi torej bila sodba v nasprotju z vsebino listin (člen 354/2, točka 13 ZPP). Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta očitek ne drži. Toženka je določene pripombe na izvedensko mnenje imela (list.št. 56, 57), vendar pa dogajanje na glavni obravnavi dne 2.9.1998 (list. št. 59) kaže, da je šlo samo za pripombe, ki niso mogle imeti vpliva na potek postopka, kajti tožena stranka v zvezi s pripombami ni predlagala nobenih dokazov, pa tudi v pritožbi ni njene zahteve, da naj se v zadevi postavi nov izvedenec.

Če je tožena stranka v svojih pripombah štela, da je potreben nov izvedenec, tedaj bi moral to jasno in nedvoumno povedati. Za to je imela čas tudi še na glavni obravnavi, ko je bila vprašana, ali predlaga še kakšne dokaze. Da ni res, da bi bila njena zahteva v pripombah k izvedenskemu mnenju jasna in nedvoumna, kaže tudi to, da je v taistih pripombah tudi dvakrat zapisala, naj se zadeva konča. Ob takem stanju stvari je točna ugotovitev sodišča prve stopnje, da stranki nista imeli pripomb na izvedensko mnenje.

Kolikor gre za vprašanje, koliko dela je bilo potrebno v zvezi s popravilom avtomobila, ima sodba sodišča prve stopnje izčrpne in prepričljive razloge. Ugotovitve sodišča prve stopnje so podprte z dokazi, ki so tudi izčrpno ocenjeni. To velja tako za zaslišanje priče J.S. kot tudi glede vprašanja materialnih čekov. Skratka, v dokaznem postopku je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za svojo odločitev o tem, koliko dela je potrebno za popravilo avtomobila. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj šteje, da je bilo opravljeno vse delo, kot ga zatrjuje tožeča stranka, prav tako pa je povedalo, zakaj ne verjame izpovedbi tožene stranke, da so bila določena dela pripisana na delovni nalog. Tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka plačati opravljeno delo, pri čemer ta obveznost temelji na določbah člena 600 in 623 ZOR. Sicer pa - ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila vsa dela opravljena, jih mora tožena stranka tudi plačati - celo če bi res ne bila naročena (člen 213 ZOR).

Tako je bilo torej treba zavrniti neutemeljeno pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368. ZPP).

Odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi stvari, zato tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.