Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka je z vlogo z dne 10. 4. 2017 zgolj delno upoštevala poziv sodišča z dne 13. 3. 2017. V spis je namreč predložila dokazila, ki jih je štela za pravnorelevantna za odločitev v tem sporu, ni pa v tej vlogi navedla prav nobenih dejstev v zvezi z življenjskim dogodkom, na katerega veže nastanek svojega tožbenega zahtevka. Ker tožeča stranka ni podala opisa življenjskega primera, iz katerega po njenem mnenju izhaja tožbeni zahtevek, s tem zahtevi sodišča po popravi tožbe ni zadostila. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tožbo kot nepopolno zavrglo.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba zavrže in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 121241/2016 z dne 24. 11. 2016 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka.
2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da so priložena dokazila in dejstva, da je upnik za dolžnika opravil korektno in kvalitetno delo ter da se dolžnik izogiba plačilu, čeprav je vse račune prejel pravočasno in jih tudi sprejel. Predlaga, da se proti dolžniku nadaljuje pravdni postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem mora tožba, da bi se lahko obravnavala, obsegati tudi dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (prvi odstavek 180. člena ZPP). Navaja, da predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine nima teh obveznih sestavin, ki jih mora obsegati tožba. Zato je sodišče tožeči stranki s sklepom z dne 13. 3. 2017 naložilo, da tožbo dopolni tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek in ponudi dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Ker tožeča stranka tožbe ni dopolnila, kot ji je bilo naloženo, je sodišče tožbo zavrglo kot nepopolno in sklep o izvršbi razveljavilo tudi v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da poravna terjatev.
5. Tožeča stranka se v laični pritožbi sklicuje na že "priložena dokazila in dejstva". Meni, da iz njih izhaja, da je upnik za dolžnika opravil korektno in kvalitetno delo.
6. V konkretnem primeru se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Taka tožba je neizogibno nepopolna zaradi zakonske ureditve prehoda iz izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdni postopek.1 Sodišče prve stopnje je zato tožečo stranko s pozivom z dne 13. 3. 2017 pozvalo, da tožbo dopolni z navedbo relevantnih dejstev in s predložitvijo dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. V pozivu jo je opozorilo tudi na posledico zavrženja tožbe, če tožbe v danem roku ne bo dopolnila. Tožeča stranka je po pozivu sodišča z dne 13. 3. 2017 v spis vložila pripravljalno vlogo z dne 10. 4. 2017, ki ji je priložila dokazila, to je račune in delovne naloge, na katere se ponovno sklicuje v pritožbi, ni pa v pripravljalni vlogi navedla dejstev, na katera opira zahtevek.
7. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je tožeča stranka z vlogo z dne 10. 4. 2017 zgolj delno upoštevala poziv sodišča z dne 13. 3. 2017. V spis je namreč predložila dokazila, ki jih je štela za pravnorelevantna za odločitev v tem sporu, ni pa v tej vlogi navedla prav nobenih dejstev v zvezi z življenjskim dogodkom, na katerega veže nastanek svojega tožbenega zahtevka. Ker tožeča stranka ni podala opisa življenjskega primera, iz katerega po njenem mnenju izhaja tožbeni zahtevek, s tem zahtevi sodišča po popravi tožbe ni zadostila. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tožbo kot nepopolno zavrglo.
8. Če je tožbeni zahtevek nedoločen, ker opis življenjskega primera ni individualiziran, procesno pravilo iz 108. člena ZPP predvideva uporabo procesnega instrumenta poprave tožbe. Sodišče v takem primeru od stranke zahteva, da vlogo sama popravi ali dopolni, ne sme pa iz predloženih dokazil samo ugotavljati pravno relevantnih dejstev. Stranka je namreč sama odgovorna za navedbo popolnost kompleksa dejstev, iz katerega izhaja zatrjevana pravna posledica. Sodišče, ki bi iz predloženih dokazil samo ugotavljalo pravno relevantna dejstva, bi ravnalo pristransko, v korist ene stranke v postopku.
9. Pritožbeno sodišče zato dodaja zgolj to, da sklep o zavrženju tožbe kot nepopolne ne predstavlja ovire, da stranka vloži novo tožbo oziroma predlog za izvršbo. Pri tem si lahko zagotovi pomoč kvalificiranega pooblaščenca, ki ji bo pomagal pri sestavi vlog tako, da bodo te zadostile procesnim pravilom.
10. Glede na navedeno se izkaže pritožba za neutemeljeno. Ker sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
1 Primerjaj III Ips 158/2009. Tako tudi Vesna Bergant Rakočevič: Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba, Pravna praksa - 2005, št. 35-35, GV založba, str. 13-14.