Jedro

Tožnik ni bil dolžan sodišču predložiti dokazila o plačilu sodne takse, temveč je bila dolžnost sodišča, da preveri, ali je bila sodna taksa ob zapadlosti plačana. Ker tega ni storilo, ampak je štelo, da ob izostanku dokazila sodna taksa za tožbo ni bila plačana ter izdalo sklep o ustavitvi postopka, ni ravnalo zakonito.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek ustavi.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je na podlagi naloga za plačilo sodne takse za tožbo, ki ga je prejela dne 25. 8. 2009, sodno takso v postavljenem roku tudi plačala, in sicer dne 31. 8. 2009, kar dokazuje s predložitvijo fotokopije plačilnega naloga BN 02. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno štelo, da so podani pogoji za umik tožbe iz 105. a člena Zakona o pravdnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Skladno s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 52/07, 45/08 - ZPP), ki se v delovnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004 – ZDSS-1), se v postopku s pritožbo zoper sklep uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo (razen v primerih iz 2. odstavka 366. člena ZPP) in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je tožnik, ker na podlagi plačilnega naloga v določenem roku ni plačal sodne takse za tožbo, tožbo umaknil in iz tega razloga postopek ustavilo, sklicujoč se na določilo 3. odstavka 105. a člena ZPP.

Po 1. členu Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008- ZST) se pred sodišči v Republiki Sloveniji plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del. Takso je treba skladno s 1. odstavkom 5. člena ZST-1 plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, razen če ni v naslednjih točkah določeno drugače (1. točka 2. odstavka 5. člena ZST-1). Plačilo sodne takse je po 8. členu ZST-1 procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon.

V 1. odstavku 105. a člena ZPP je tako določeno, da mora biti med drugim tudi ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka tega člena (2. odstavek 105. a člena ZPP). Na podlagi 3. odstavka 105. a člena ZPP se, če v roku iz 2. odstavka tega člena ZPP sodna taksa za vlogo iz 1. odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena. Plačilo sodne takse za tožbo je tako procesna predpostavka za izvedbo postopka. Če je tožba umaknjena, izda sodišče na podlagi 3. odstavka 188. člena ZPP sklep o ustavitvi postopka.

Tožnik je dne 4. 8. 2009 priporočeno po pošti vložil tožbo na sodišče prve stopnje zaradi razporeditve in spor ocenil na vrednost 200,00 EUR. Ker ob vložitvi tožbe sodna taksa za tožbo ni bila plačana, je sodišče prve stopnje tožnika s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 20. 8. 2009 na podlagi 34. člena ZST-1 pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve naloga plača neplačano sodno takso za tožbo v znesku 41,00 EUR. V tem plačilnem nalogu je bilo tožniku pojasnjeno, na kakšen način naj plača sodno takso (1. in 2. odstavek 6. člena ZST-1), opozorjen pa je bil tudi, da se bo, če v postavljenem roku sodna taksa po tem nalogu ne bo plačana, v skladu s 3. odstavkom 105. a člena ZPP štelo, da je tožba umaknjena.

Tožnik je dne 31. 8. 2009 sodno takso za tožbo na podlagi plačilnega naloga za plačilo sodne takse z dne 20. 8. 2009 plačal v postavljenem roku, vendar sodišču prve stopnje ni predložil potrdila o plačilu sodne takse.

ZST-1 v 3. odstavku 6. člena določa, da po opravljenem plačilu sodne takse taksni zavezanec ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Stranka mora s potrdilom o opravljenem plačilu po 4. odstavku 6. člena ZST-1 dokazati plačilo takse za sodne prepise iz 16. točke 2. odstavka in za druga dejanja iz 17. točke drugega odstavka 5. člena ZST-1. Ker v obravnavanem primeru ne gre za plačilo sodne takse iz 4. odstavka 6. člena ZST-1, tožnik ni bil dolžan sodišču predložiti dokazila o plačilu sodne takse (na kar sicer s plačilnim nalogom ni bil niti pozvan), temveč je dolžnost sodišča, da preveri, ali je sodna taksa ob zapadlosti plačana. Tako je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožnik tožbo umaknil, in posledično neutemeljeno izdalo izpodbijani sklep.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče po določbi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo izvesti postopek, začet s tožbo z dne 4. 8. 2009.