Jedro

V slovenskem pravu in sodni praksi velja, da litispendenco ustvari tudi uveljavljanje ugovora pobotanja terjatve in enako ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, o kateri že teče pravda.

Četudi je tožena stranka morda navajala, da celotno vtoževano terjatev ugovarja v pobot, ji sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti in bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva razčistiti ali tožena stranka vztraja pri tožbi ali pri ugovoru pobota, ker procesni pobotni ugovor ustvarja litispendenco glede v pobot uveljavljane terjatve, če se je pravda glede iste terjatve začela prej.

Izrek

I. Pritožbama tožeče stranke (tožene stranke po pridruženi zadevi) in tožene stranke (tožeče stranke po pridruženi zadevi) zoper sodbo se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (in sklepom) I Pg 241/2018 z dne 25. 9. 2020 izreklo: SKLEP: ″I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 36855/2018 z dne 7. 5. 2018, se v celoti razveljavi v delu o zahtevku in stroških E. d.o.o. in se postopek nadaljuje kot s tožbo. II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 36480/2018 z dne 4. 5. 2018, se v celoti razveljavi v delu o zahtevku in stroških S. d.o.o. in se postopek nadaljuje kot s tožbo. III. Sprememba tožbe, ki jo je dne 5. 6. 2019 podal E. d.o.o. za plačilo 13.142,00 EUR. se dovoli.″ RAZSODILO: ″IV. Ugotovi se, da obstoji terjatev S. d.o.o. v višini 54.934,67 EUR. V. Ugotovi se, da obstoji v pobot uveljavljena terjatev E. d.o.o. v višini 2.884,41 EUR. VI. Izvede se pobotanje do višine 2.884,41 EUR.VII. Ugotovi se, da ne obstojijo v pobot uveljavljene terjatve E.. d.o.o. v višini 7.686,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2016 dalje do plačila, v višini 5.456,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 21. 3. 2015 dalje do plačila in 7.800,00 EUR. VIII. E. d.o.o. je dolžan v roku 15 dni S. d.o.o. plačati znesek 52.050,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2020 dalje do plačila. IX. E. d.o.o. je dolžan v roku 15 dni S. d.o.o. povrniti pravdne stroške v višini 6.992,76 EUR EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka paricijskega roka dalje do plačila.″ ODLOČBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

2. Sodišče prve stopnje je v odločbi najprej pojasnilo, da je tožeča stranka S. d.o.o. kot upnica 4. 5. 2018 vložila predlog za izvršbo zoper toženo stranko E. d.o.o. kot dolžnico, in sicer za plačilo zneska 45.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Okrajno sodišče v Ljubljani je 4. 5. 2018 izdalo sklep o izvršbi opr. št. VL 36480/2018, s katerim je dolžniku naložilo plačilo terjatve, dovolilo predlagano izvršbo, odmerilo stroške upnika in določilo tudi izvršitelja. Zoper navedeni sklep o izvršbi je E. d.o.o. kot dolžnik obrazloženo ugovarjal. Izvršilno sodišče je glede na ugovor E. d.o.o. sklep o izvršbi z dne 4. 5. 2018, s sklepom z dne 18. 5. 2018 razveljavilo in zadevo odstopilo v nadaljnji postopek pred Okrožno sodišče v Celju. Zadeva se je pred Okrožnim sodiščem v Celju vodila pod I Pg 241/2018. 3. Sodišče prve stopnje je nadalje pojasnilo, da je tožena stranka oziroma E. d.o.o. kot upnik vložil dne 7. 5. 2018 predlog za izvršbo zoper dolžnika S. d.o.o. in sicer za plačilo treh računov v skupni vrednosti 10.394,36 EUR in sodišče je na njihov predlog izdalo sklep o izvršbi opr. št. VL 36855/2018, v katerem je prav tako dovolilo predlagano izvršbo, naložilo dolžniku plačilo terjatve in odmerilo stroške upnika. Ta sklep je bil izdan dne 7. 5. 2018. Zoper ta sklep je S. d.o.o. ugovarjala in izvršilno sodišče je sklep o izvršbi v celoti razveljavilo in s sklepom z dne 31. 5. 2018 odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju. Zadeva se je pred Okrožnim sodiščem v Celju vodila pod I Pg 297/2018. 4. Sodišče prve stopnje je na predlog pravdnih strank s sklepom z dne 9. 11. 2018 sklenilo, da se zgoraj navedeni pravdni zadevi združita v skupno obravnavanje in se zadeva vodi pod opr. št. I Pg 241/2018. 5. Sodišče prve stopnje je zaradi lažjega razumevanja uporabljalo za tožečo stranko in toženo stranko S. oznako S., za tožečo stranko in toženo stranko E. pa oznako E. 6. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je S. navajala, da je E. izdelal čistilno napravo, ki ni delovala, zato je bil med strankama sklenjen dogovor, da E. odkupi opremo, ki jo je inštaliral za ceno 70.000,00 EUR, cena je bila dogovorjena na sestanku 18. 8. 2017 in iz zapisnika s sestanka izhaja, da je tega dne dokončana demontaža opreme iz nevtralizacije, in sicer centrifuga in sistem za čiščenje vod z reverzno osmozo in pripadajočimi rezervoarji ter usedalnikom, E. pa je odmontirano opremo odpeljal dne 6. 12. 2017. Delno plačilo 15.000,00 EUR je bilo izvedeno 4. 12. 2017, dne 22. 2. 2018 pa še 10.000,00 EUR, ostalega zneska pa E. ni poravnal in ostal je neplačan znesek 45.000,00 EUR, ki je predmet tožbenega zahtevka. E. pa je trdil, da je bila rekonstrukcija objekta kislinska polirnica v celoti in pravilno izvedena. Vrednost posla je bila posla 318.551,04 EUR. Pojasnil je, da S. še vedno ni plačala 10 % od računa 80.092,52 EUR (IR-0505/2016), torej 8.009,26 EUR, dolguje tudi 1.664,32 EUR in 720,52 EUR, vsi trije zneski so vtoževani po tožbi. E. zahteval oziroma razširil tožbo še za plačilo zneska, ki bi naj nastal kot angažiranje njihovih delavcev, ta strošek je nastala po krivdi S., na kontroli dinamike izpustov je bilo opravljenih 520 ur dela po vrednosti 15,00 EUR, kar znaša 7.800,00 EUR in ta znesek je ugovarjan v pobot. E. je uveljavljal v pobot še znesek 6.300,00 EUR, ki bi naj ga S. dolgovala po naročilu 450004586 z dne 11. 12. 2016 za potrošni material, to so membrane in je menjava le teh obvezni strošek vzdrževanja, membrane so del reverzne osmoze, pred reverzno osmozo pa so nameščeni filtri, ki filtrirajo grobe delce iz odpadne vode in ker delavci S. niso upoštevali navodil, je prišlo do zamašitev teh filtrov, kar je potem povzročilo, da so se membrane zamašile, na kar pa E. ni imel vpliva.

7. Nadalje iz obrazložitve odločbe izhaja, da je med postopkom E. z drugo pripravljalno vlogo z dne 5. 6. 2019 razširil svoj tožbeni zahtevek za 13.142,00 EUR s pripadki. Pojasnil je, da gre za znesek na podlagi dveh računov in sicer računa št. 1R-0373/2019 z dne 17. 10. 2016 za znesek 7.686,00 EUR, s katerim so bile S. zaračunane membrane za reverzno osmozo (6.300,00 EUR z 22% DDV) ter na podlagi računa št. IR-0144/2015 z dne 18. 2. 2015 za znesek 5.456,00 EUR, s katerim so bile S. zaračunane črpalke DEPA ter njihova menjava in popravilo (z vsemi stroški). S. je spremembi tožbe nasprotovala.

8. Sodišče je spremembo tožbe po vlogi z 5. 6. 2019 dovolilo iz razlogov ekonomičnosti, ker se povečani tožbeni zahtevek nanaša ne neplačane račune iz medsebojnega razmerja strank, ki izhajajo iz istega poslovnega sodelovanja, torej iz naslova naročila rekonstrukcije kislinske polirnice.

9. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je dogovor med strankama o zadržanju zadnjih 10 % končne situacije obstajal, S. pa je zahtevek za plačilo zneska 8.009,52 utemeljeno zavrnila , ker projekt, kot je bil načrtovan, ni bil izpeljan do konca in do njegovega funkcionalnega prevzema nikoli ni prišlo. Presodilo je, da je tožbeni zahtevek E. v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 8.009,52 EUR, neutemeljen in ga je v tem delu zavrnilo.

10. Sodišče prve stopnje je v zvezi z vtoževanima terjatvama 1.664,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2018 dalje po računu št. IR 0037/2018 in 720,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2018 dalje po računu št. IR-0145/2018, ugotovilo, da S. vtoževanima zneskoma ni ugovarjala, niti po temelju niti po višini, temveč je v zvezi s tema dvema računoma navajala le, da jih ni poravnala, ker ji E. dolguje še višji znesek in zato je presodilo, da je tožbeni zahtevek E. v tem delu, glede teh dveh terjatev v celoti utemeljen.

11. Glede tožbenega zahtevka E. po spremenjeni tožbi za znesek 6.300,00 EUR z dodanim DDV, kar skupaj znaša 7.686,00 EUR ter za znesek 5.456,00 EUR je presodilo, da ni utemeljen. Pri tem je presodilo, da je v zvezi s terjatvijo za plačilo 5456,00 EUR utemeljen ugovor zastaranja kot ga je podala tožena stranka, ker je vtoževani račun izdan 18. 2. 2015, v plačilo pa je zapadel 20. 3. 2015, E. pa je tožbo vložil 5. 6. 2019 (sprememba tožbe), terjatve iz gospodarskih pogodb pa skladno z določbo 349. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), zastarajo v treh letih, kar pa je bilo 20. 3. 2018. 12. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev 7.800,00 EUR.

13. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je med med sedaj pravdnima strankama bil sklenjen dogovor, da E. odkupi del opreme za nevtralizacijo kisline, ki jo predstavlja vsa oprema za tretjo fazo rekonstrukcije in je zato tožben zahtevek S. za vtoževanih 45.000,00 EUR z zakonskimi zamudnim obrestmi od 22. 12. 2017 dalje, utemeljen.

14. Nato je sodišče prve stopnje odločilo, da se glede na to, da je pobotni ugovor E. (delno) utemeljen, razveljavita oba sklepa o izvršbi. (I. in II. točka izreka sklepa).

15. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vtoževana terjatev S. znaša na dan 25. 9. 2020 (dan izdaje sodne odločbe) 54.934,67 EUR. S. je v tem postopku uveljavljala plačilo glavnice v višini 45.000,00 EUR in zakonske zamudne obresti od 22. 12. 2017 dalje do plačila. Ker je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti (plačila kupnine), je dolžna v skladu z 299. in 378. členom OZ plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva nastanka zamude do plačila. Sodišče je obračunalo zakonske zamudne obresti od nastanka zamude s plačilom do dneva izdaje sodne odločbe, kot izhaja iz obrestnega obračuna, ki je priloga in sestavni del te sodbe.

16. Sodišče prve stopnje je ugotovilo terjatev E. v višini 2.884,41 EUR (1.664,32 EUR z zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2018 do izdaje sodne odločbe 25. 9. 2020 in 720,52 EUR z zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2018 do izdaje sodne odločbe 25. 9. 2020 - oba obrestna obračuna sta priloga in sestavni del sodbe). Dodalo je, da je E. je v postopku sicer uveljavljal plačilo glavnice v skupni višini 23.536,36 EUR s pripadajočimi zakonskim zamudnimi obrestmi in sicer: od zneska 8.009,52 EUR od 2. 11. 2016 dalje do plačila, od zneska 1.664,32 EUR od 25. 1. 2018 dalje do plačila, od zneska 720,52 EUR od 24. 3. 2018 dalje do plačila, od zneska 5.456,00 EUR od 21. 3. 2015 dalje do plačila ter od zneska 7.686,00 EUR od 27. 11. 2016 dalje do plačila, poleg tega pa je v pobot uveljavljal še znesek 7.800,00 EUR, toda sodišče je ugotovilo, da obstoji oziroma je utemeljeno vtoževana le terjatev v skupni višini (glavnica in zakonske zamudne obresti do dneva razsoje) 2.884,41 EUR in ker je E. del svojega zahtevka uveljavljal šele v pravdi s pobotnim ugovorom, nastopi pravdno pobotanje (po 319. členu ZPP) z učinkom ex nunc - torej terjatvi prenehata šele, ko ju sodišče pobota. Po izvedenem pobotu do višine 2.884,41 EUR je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je E. dolžan plačati S. še znesek 52.050,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2020 dalje do plačila, vse v roku 15 dni. Sodišče prve stopnje je določilo še o stroških postopka ter obrazložilo, da glede na ugotovitev obstoja celotne vtoževane terjatve S. in izvedeno procesno pobotanje terjatev, znaša uspeh S. 100 %, saj je uspela s svojim celotnim zahtevkom, uspeh E. pa znaša zaokroženo 10 % (2.384,84 EUR glavnice od vtoževanih 23.536,36 EUR).

PRITOŽBI

Pritožba E. d.o.o. 17. Zoper to sodbo je glede IV. točke, VII. točke, VIII. točke in IX. točke izreka sodbe po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo vložila tožena stranka oziroma po pridruženi zadevi tožeča stranka E. d.o.o. iz pritožbenih razlogov nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določil postopka in napačne uporabe materialnega predpisa po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo, stroške te pritožbe pa šteje kot nadaljnje stroške tega pravdnega postopka. Pritožba E. poimenuje kot toženo stranko.

18. V pritožbi navaja, da graja bistveno kršitev pravil postopka in pove, da sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevku tožene stranke v sporu, ki se je sprva vodil pod I Pg 297/2018 zaradi plačila zneska 10.394,36 EUR. Sodišče prve stopnje je postopek I Pg 297/2018 združilo s postopkom I Pg 241/2018. V sporu po tožbi I Pg 297/2018, kasneje voden pod I Pg 241/2018, je tožena stranka kot tožeča stranka postavila dajatveni zahtevek na plačilo zneska 10.394,36 EUR. Ta znesek je bil sestavljen iz zneska 8.009,52 EUR po računu številka IR 0505/2016. Poleg tega je dajatveni zahtevek predstavljal še znesek 2.394,84 EUR in sicer po računu številka IR 0037/2018 za znesek 1.664,32 EUR in po računu številka IR 0145/2018 znesek 750,52 EUR. S strani tožene stranke kot tožeče stranke je bil postavljen dajatveni zahtevek. Sodišče je v okviru opravljenega pobota upoštevalo le zneska 1.664,32 EUR in 720,52 EUR, oba z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan pobota v skupni višini 2.884,41 EUR. Ni pa sodišče prve stopnje odločilo o delu zahtevka, to je zahtevku za znesek 8.009,52 EUR. Sodba se v obrazložitvi sicer nanaša na znesek zadržanih sredstev (10 %), vendar sodišče odločitve o tem delu zahtevka tožene stranke v izreku nima, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Ker lahko sodišče to procesno kršitev sanira, se bo tožena stranka pritožbeno opredelila do vseh spornih utemeljitev v sodbi.

19. Pritožba nato povzema, da se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da med strankama ni bilo sporno, da so bile v poslovnem sodelovanju pri montaži in zagonu precejšnje težave in da sta jih obe stranki skušali odpraviti, sanirati in se glede tega uskladiti, da pa sta na koncu prišli do zaključka, da to ne bo mogoče in da je v tem iskati razlog, da je prišlo do dogovora o odmontiranju in prevzemu opreme. Ta ugotovitev ni točna, ker je tožena stranka tekom postopka dokazovala in s pričami in listinskimi dokazili dokazala, da je izvedla dela v skladu s ponudbo, ki jo je tožeča stranka sprejela. Razlog odmontiranja opreme ni v njenem nedelovanju, temveč menjavi lastnika podjetja in zasledovanju drugačne tehnologije - oblike mulja, česar pa oprema , dobavljena in montirana po ponudbi, ni zagotavljala. Ali trditve tožene stranke držijo, bi se lahko potrdilo z izvedencem strojne ali gradbene stroke, kateri dokaz pa je sodišče neutemeljeno zavrnilo. Na ta način je toženi stranki odvzelo pravico, da dokaže svoje trditve, onemogočilo ji je torej uresničiti zakonsko pravico do izjave, s čimer je sodišče kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

20. Pritožba nato sicer soglaša, da sta sedaj pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo skladno z določbo 619. člen OZ, katere vsebina je opredeljena v pismu o nameri z dne 14. 11. 2014, kjer sta se pravdni stranki dogovorili za izvedbo projekta sanacije sistema nevtralizacije odpadne vode in na podlagi ponudbe z dne 17. 10. 2014 za ceno 318.551,04 EUR, pri čemer je sodišče pravilno povzelo dogovor med strankama, da se od zadnjega računa številka: IR 0505/2016 zadrži 10 % vrednosti do funkcionalnega prevzema, kar je predvidoma 1 mesec po zagonu, kar je sporni znesek 8.009,52 EUR. Pritožba pa meni, da ne držijo zaključki sodišča prve stopnje: - da do funkcionalnega prevzema ni prišlo; - da ni utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo 10 % zadržanih sredstev; - da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 45.000,00 EUR z obrestmi in z upoštevanim pobotnim zneskom 2.884,41 EUR znesek 52.050,26 EUR z obrestmi od 26. 09. 2020 dalje; - da ni utemeljena terjatev 7.800,00 EUR, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot iz naslova stroškov, ki jih je imela s svojimi delavci; - da je neutemeljena terjatev za znesek 6.300,00 EUR, ki z DDV znaša 7.686 in se nanaša na strošek membrane; - da je neutemeljena terjatev za znesek znesek 5.456,00 EUR, ki se nanaša na zagotovitev rezervnih črpalk, na popravilo centrifugalnih črpalk, na popravilo črpalke, delo in material in da je ta terjatev zastarala.

21. Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

22. Tožeča stranka S. d.o.o. je na pritožbo odgovorila in menila, da je pritožba v celoti neutemeljena in predlagala njeno zavrnitev, glede izpadle odločitve v izreku sodbe v zvezi z vtoževano terjatvijo 8009, 52 EUR pa je menila, da gre za očitno pomoto in ne bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

23. Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba S. d.o.o. 24. Zoper sodbo in zoper sklep o stroških (IX. točka izreka) je po svoji pooblaščenki pravočasno vložila pritožbo S. d.o.o, ki sebe poimenuje tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni izrek sodbe, tako da v izrek dodatno zapiše, da se zavrne zahtevek E. d.o.o. za 8.009,34 EUR ter spremeni izrek v točki IX., tako da je dolžan E. d.o.o. v roku 15 dni S. d.o.o. plačati 7.130,84 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka paricijskega roka dalje do plačila, prav tako pa naj se naloži E. d.o.o. povrnitev nadaljnjih stroškov pritožbenega postopka.

25. Pritožba uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se je sodišču prve stopnje pripetila s tem, da je v 21. točki obrazložitve izpodbijane sodbe obrazložilo, da je plačilo zneska 8.009,52 EUR S. d.o.o. upravičeno zavrnila in zato zavrnilo glede te terjatve tožbeni zahtevek, vendar tega ni zapisalo v izrek. Pritožba izpodbija tudi odločitev glede stroškov postopka, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožena stranka uveljavljala skupaj 31.336,36 EUR, uspela pa le za 2384,84 EUR in je uspeh tožene stranke le 7,6 % in ne 10 %. Očita še, da je toženi stranki neupravičeno priznana urnina v višini 300 točk za narok 9. 3. 2002, pravilno bi ji moralo biti le 150 točk, kot jih je priznalo tožeči stranki.

26. Tožeča stranka uveljavlja stroške pritožbe.

27. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in meni, da je pritožba neutemeljena. Tožeča stranka neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj za tako kršitev ne gre, če sodišče v izreku sodbe ne odloči o celotnem tožbenem zahtevku, ampak sodišče lahko izda glede tega dopolnilno sodbo. To je tožena stranka že uveljavljala v svoji pritožbi. Stališče pritožbe glede stroškov postopka je tudi zmotno.

28. Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

29. Pritožbi sta utemeljeni.

ODLOČITEV PRITOŽBENEGA SODIŠČA

30. Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporaba materialnega prava (350. člena ZPP).

31. Pritožbeno sodišče je prav ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je odločalo o pobotnem ugovoru glede celotnega tožbenega zahtevka, kolikor ga ni delno spregledalo, čeprav spisovno gradivo takšne podlage ne daje in tudi iz same obrazložitve izpodbijane sodne ne izhaja, da bi tožena stranka glede celotnega svojega tožbenega zahtevka uveljavlja pobotni ugovor. S tem se je sodišču prve stopnje pripetila še bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z izrekom sodbe .

32. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe (III. točka izreka sklepa) izhaja, da je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe, ki jo je 5. 6. 2019 podal E. d.o.o za plačilo 13.142,00 EUR. V 14. točki obrazložitve odločbe je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je E. vtoževal 1664,32 EUR in 720,52 EUR in v 15. točki je obrazložilo, da je vtoževal še 8.009,34 EUR, v pobot pa je uveljavljal terjatev 7800,00 EUR, v 16. točki obrazložitve pa je navedlo, da je s pripravljalno vlogo z dne 5. 6. 2019 še razširil svoj tožbeni zahtevek za 13.142,00 EUR s pripadki. V 17. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je spremembo tožbe dovolilo skladno z določbo prvega odstavka 185. člena ZPP.

33. Ne glede na takšno procesno stanje pa je sodišče prve stopnje štelo, da tožena stranka E. d.o.o. uveljavlja pobotni ugovor za celotno svojo terjatev in tako tudi razsodilo.

34. Sodišče prve stopnje je z odločanjem o pobotnem ugovoru vzpostavilo procesno situacijo, ki pomeni odločanje o tožbenem zahtevku, o katerem že teče pravda in s tem kršilo določbo tretjega odstavka 189. člena ZZP, ki določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, če pa se takšna pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Gre za procesno situacijo, ki se imenuje visečnost pravde ali litispendenca. Kolikor sodišče prve stopnje to spregleda in kljub temu odloči, gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

35. Po določbi tretjega odstavka 337. člena ZPP se ugovor pobota, ki ni uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi, ker ga morajo stranke skladno z določbo 286. člena ZPP uveljavljati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, kasneje pa le, če ga brez svoje krivde niso mogle na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanje spora. Če je ugovor pobota uveljavljen, potem skladno z določbo 319. člena ZPP, če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna.

36. V slovenskem pravu in sodni praksi velja, da litispendenco ustvari tudi uveljavljanje ugovora pobotanja terjatve in enako ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, o kateri že teče pravda.1

37. Sodišče prve stopnje je kljub pravilnim ugotovitvam, da je tožena stranka E. skupaj vtoževala 10.394,34 EUR s pripadki in razširila tožbeni zahtevek še za 13.142,00 EUR s pripadki in da je v pobot uveljavlja le terjatev 7.800,00 EUR, o celotni terjatvi tožene stranke odločalo kot o pobotni terjatvi skladno z določbo 319. člena ZPP.

38. Četudi je tožena stranka morda navajala, da celotno vtoževano terjatev ugovarja v pobot, ji sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti in bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva razčistiti ali tožena stranka vztraja pri tožbi ali pri ugovoru pobota, ker procesni pobotni ugovor ustvarja litispendenco glede v pobot uveljavljane terjatve, če se je pravda glede iste terjatve začela prej.

39. Sodišče prve stopnje je zaradi opustitve materialnega procesnega vodstva z izpodbijano sodbo ustvarilo procesno situacijo, da je ne glede na že vtoževano terjatev isto terjatev še upoštevalo kot pobotno terjatev, ki pa je tako ustvarila litispendenco, s tem pa je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

40. Pritožbeno sodišče je tako pritožbama ugodilo po uradni dolžnosti in izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo in zadevo sodišču prve stopnje vrnilo v novo odločanje (354. člen ZPP), saj ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more odpraviti samo, ker mora sodišče prve stopnje najprej ugotoviti ali tožena stranka E. d.o.o. celotno svojo terjatev, ki jo vtožuje morda vendarle ne uveljavlja v pobot (in bo tedaj morala tožbo iz razlogov litispendence umakniti) ali pa morda vztraja pri procesni situaciji, kakršna je v zadevi ob zaključku postopka na prvi stopnji in tedaj bo moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku tožene stranke razsoditi, kot v pobotni terjatvi pa razsojati le glede 7.800,00 EUR, če tudi glede te tožena stranka ne bo vložila tožbe. Pravdni stranki bi bili prikrajšani v pravici do pritožbe, če bi materialno procesno vodstvo, ki ga je opustilo sodišče prve stopnje, opravilo pritožbeno sodišče. 41. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

42. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, nato pa na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja po res skrbni dokazni oceni vseh izvedenih dokazov in morda dopolnitvi dokaznega postopka, pravilno uporabiti materialno pravo. Kolikor bo tožena stranka v celoti ali deloma (za 7.800,00 EUR) vztrajala pri pobotnem ugovoru, bo moralo sodišče prve stopnje paziti, da bo v primeru, če bo ugotovilo obstoj terjatve tako tožeče kot tožene stranke razsodilo tudi, da se tožbeni zahtevek v višini pobotane terjatve zavrne, česar sedaj (ob sicer ugotovljeni kršitvi) ni storilo.

43. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tudi odločiti ali je tožena stranka E. d.o.o. v pritožbi podala predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o tožbenem zahtevku glede vtoževanih 8.009,34 EUR in v razlogih navedlo, da ni utemeljen, ni pa o tem odločilo v izreku. Dopolnilna sodba se izda samo na predlog stranke, ki ga mora ta podati v roku 15 dni od vročitve sodbe, kar je skladno z določbo 325. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bo moralo v zvezi s tekom procesnih rokov upoštevati, da ti zaradi epidemije covid 19 in ukrepov izdanih v zvezi s tem, procesni roki od 16. 11. 2020 do 1. 2. 2021 niso tekli. Posledica opustitve zahteve za izdajo dopolnilne sodbe je, da se šteje tožba za ta del zahtevka umaknjena.2 PRAVNI POUK: ″Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita:1. navedba sodbe(sklepa), zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.″ 1 Primerjaj VSRS sklep II Ips 131/2019 z dne 28.8.2020 2 Primerjaj VS RS sodba II Ips 213/2012 z dne 26.11.2014