Jedro

Tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zoper katerega je bila pritožba sicer mogoča.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa, s katero je odločil, da se v katastrski občini k.o. ...: kot urejen evidentira del meje parc. št. ... s sosednjo parc. št. ... (1. točka izreka), del meje parc. št. ... s sosednjo parc. št. ... (2. točka izreka), del meje parc. št. ... s sosednjima parc. št. ... in ... (3. točka izreka), da se v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe, in sicer se ukinejo parcele ..., namesto njih pa nastanejo nove, v izreku izpodbijane odločbe navedene parcele, med katerimi so tudi tožniku lastne parc. št. ..., ki se ukine, namesto nje pa nastanejo parc. št. ...in ..., parc. št. ... ki se ukine, namesto nje pa nastanejo parc. št. ..., parc. št...., ki se ukine, namesto nje pa nastanejo parc. št. ... ter parc. št. ..., ki se ukine, namesto nje pa nastanejo parc. št. ... (4. točka izreka) in da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga tej odločbi (5. točka izreka).

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V tožbi vztraja, da je Upravna enota Ljubljana napačno ugotovila pogoje za vodenje postopka razlastitve. Trdi, da parcelacija ni bila izvedena skladno z odločbo št. 352-86/2018 z dne 17. 4. 2019, saj se odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije, ampak prihaja do precejšnjih odstopanj. Ugovarja tudi, da grafični prikaz urejene meje in stanja parcel ni pravilno opremljen, in da v odločbi ni navedena relevantna pravna podlaga, obvestilo z dne 19. 8. 2020 pa je kreirano na podlagi nepravilne ugotovitve, da je bila parcelacija izvedena na podlagi dokončne odločbe. Trdi, da bi moralo parcelacijo gozdnega zemljišča dovoliti Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje in prostor, ker je zemljišče na območju Natura 2000. Predlaga, da sodišče 4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe v celoti odpravi in podrejeno, da jo vrne organu v ponovni postopek ter uveljavlja povračilo stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

4. Tožba ni dopustna.

5. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Eden izmed teh pogojev je, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, pravočasno vložena pritožba. Če niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

6. Po drugem odstavku 36. člena ZUS-1 mora sodišče na te razloge paziti po uradni dolžnosti. Stališče, da sodišče okoliščine, od katerih je odvisen obstoj procesnih predpostavk, ugotavlja po uradni dolžnosti, ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), je zavzelo tudi Vrhovno sodišče.1

7. Sodišče je po pregledu upravnega spisa ugotovilo, da tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zoper katerega je bila pritožba sicer mogoča. 8. S to ugotovitvijo je tožnika seznanilo z dopisom z dne 11. 7. 2023 in ga pozvalo, naj v primeru, če je pritožbo vložil, v roku 8. dni predloži njeno kopijo in dokazilo, da je bila oddana.

9. Tožniku je bil poziv vročen 27. 7. 2023, tj. v času sodnih počitnic. Zato je rok pričel teči 16. 8. 2023 in se je iztekel 25. 8. 2023. 10. Tožnik v tem času in niti do izdaje tega sklepa na poziv sodišča ni odgovoril in ni izkazal, da je vložil pritožbo. Zato sodišče svoje ugotovitve, da pritožba ni bila vložena, ni spremenilo.

11. Glede na navedeno je sodišče v skladu s 7. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 njegovo tožbo zavrglo. Ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave.

12. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Glej I Up 196/2020.