Jedro

Odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.

Prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti procesnih učinkov, saj so pritožbeni roki zakonski prekluzivni roki, zato njihovo podaljšanje ni mogoče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnika z dne 7. 4. 2007 ugodi, sklep o izvršbi I 2/2007 z dne 21. 3. 2007 razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika z dne 7. 4. 2007 zavrnilo in sklenilo, da ostane sklep o izvršbi I 2/2007 z dne 21. 3. 2007 v celoti v veljavi.

2. Zoper sklep vlaga dolžnik laično pritožbo. Uvodoma navaja, da je nenavadno, da je sodišče po več kot osmih letih odločilo o njegovem ugovoru, ter pojasnjuje, da sta v tem času otroka postala polnoletna, ter da nikoli niso prejemali niti otroškega dodatka, niti štipendije, obenem pa se mu po toliko letih niti sanjalo ni, da kdorkoli karkoli terja od njega, ter da je vso preživnino plačeval pok. materi otrok prek Banke. Zaradi časovne oddaljenosti dogodkov in kratkega roka za pritožbo in vmesne selitve ni uspel pridobiti potrdil o vplačilih, zato prosi za podaljšanje roka za pritožbo oziroma možnost njegove kasnejše dopolnitve. Uveljavlja tudi, da so njegove obveznosti zastarale. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja pritožnik.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da dolžnikova prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti procesnih učinkov, saj so pritožbeni roki zakonski prekluzivni roki, zato njihovo podaljšanje ni mogoče (primerjaj prvi in drugi odstavek 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče je zato pritožbo obravnavalo, ne da bi dolžniku pred tem omogočilo, da jo dopolni, kot je predlagal. 6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na predlog upnika zoper dolžnika dovolilo izvršbo za izterjavo upnikove denarne terjatve – nadomestila izplačane preživnine. Dolžnik je zoper sklep ugovarjal (drugi odstavek 9. člena in 53. člen ZIZ), sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom njegov ugovor zavrnilo kot neutemeljen.

7. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ), kamor zakon uvršča tudi izvršljive odločbe, za katere zakon določa, da so izvršilni naslov (3. točke prvega odstavka 17. člena ZIZ). Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). V konkretnem primeru naj bi skladno s šestim odstavkom 21. d člena Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije – ZJSRS izvršilni naslov predstavljalo obvestilo sklada o uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, vendar temu ni mogoče slediti. Višje sodišče pri tem pojasnjuje, da se v postopku pred upravnim organom, v katerem se odloča o pravici do nadomestila (ker se priznana in določena preživninska obveznost ni plačevala, njena izterjava pa je neuspešna), ne odloča o pravicah in obveznostih preživninskega zavezanca, to je dolžnika, zato ta v njem ne sodeluje oziroma ni stranka tega postopka.(1) Pri odločbi sklada ne gre za določitev neke nove obveznosti dolžnika kot preživninskega zavezanca, temveč samo za nadomestno izpolnitev njegovih obveznosti, ki so mu bile določene s sodbo. Upravni organ na podlagi predloženih listin v skladu z določbami ZJSRS odloči o uveljavitvi pravice, o samem temelju obveznosti pa ne odloča, saj je preživninska obveznost preživninskega zavezanca že določena v odločbi med preživninskim upravičencem kot upnikom in preživninskim zavezancem kot dolžnikom. Sklad otroku prizna pravico do nadomestila preživnine, če ima otrokov zakoniti zastopnik zapadle terjatve do preživninskega zavezanca in če je predlagal izvršbo. Otrok tako na podlagi odločbe sklada pridobi pravico do nadomestila preživnine, njegove terjatve proti preživninskemu zavezancu pa do višine zagotovljenih pravic preidejo na sklad z dnem izvršljivosti odločbe (zakonita subrogacija po 28. členu ZJSRS). Dolžnik po izvedenih plačilih postane dolžnik sklada.

8. Odločba o pravici do nadomestila preživnine ne v uvodu ne v izreku ne vsebuje navedbe dolžnika, zoper katerega sklad predlaga izvršbo, prav tako se dolžniku z njo ne nalaga nobena obveznost (primerjaj, zgoraj navedeni 21. člen ZIZ). Po presoji višjega sodišča zato glede na zgoraj navedeno odločba sklada ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika (24. člen ZIZ), dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad. Tudi sklad lahko prizna nadomestilo samo v višini preživnine, ki je določena s sodbo, začasno odredbo ali dogovorom (drugi odstavek 21d. člena ZJSRS).

9. V obravnavanem primeru je upnik svoj predlog za izvršbo oprl le na odločbo PS-00094/2005/000 z dne 6. 4. 2005 (priloga A4 spisa) in obvestilo o uskladitvi nadomestila preživnine PS-00094-2005-11 z dne 6. 4. 2006 (priloga A3 spisa), na odločbo, na podlagi katere bi bil dolžnik dolžan otroku plačevati preživnino, pa se upnik v predlogu za izvršbo ni skliceval, niti je k slednjemu ni priložil. Ker torej zgolj odločba o priznanju pravice do preživnine skupaj z obvestilom o povišanju preživnine glede na pojasnjeno ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnika in ker obenem na obstoj izvršilnega naslova pazi izvršilno sodišče – tudi v pritožbenem postopku – po uradni dolžnosti (drugi odstavek v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ), je višje sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je njegovemu ugovor ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnikove pritožbene navedbe glede na razloge višjega sodišča in glede na sprejeto odločitev niso odločilne za preizkus izpodbijanega sklepa, zato nanje ni treba posebej odgovarjati.

Op. št. (1): Glej na primer, sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 1044/2003 z dne 20. 7. 2006 in I Up 1219/2002 z dne 18. 5. 2005.