Jedro

Rubežni in cenilni zapisnik je pri ocenitvi premičnih stvari odločilen za oceno vrednosti zarubljene premičnine. Ker dolžnica v osemdnevnem roku iz 4. odst. 80. člena ZIP ni ugovarjala, se tudi v pritožbi zoper prvostopni sklep (na podlagi katerega je bil zarubljeni avtomobil, ki je bil prodan celo nad ocenjeno vrednostjo, izročen kupcu, iz dosežene kupnine pa poplačan del upnikove terjatve) ne more več sklicevati na domnevno nepravilno ocenitev zarubljenih stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom za doseženo kupnino 1.038.000,00 SIT izročilo kupcu A.H., d.o.o. dolžničin osebni avtomobil Renault Clio 1.2 RL in odredilo poplačilo stroškov izvršilnega postopka, pravdnih stroškov z obrestmi in dela glavnice z obrestmi; ugotovilo je, da ostaja še nepoplačana glavnica v znesku 736.935,00 SIT z obrestmi od 23.4.1997 do plačila.

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnica. Zahteva, naj se razveljavi opravljena javna dražba in opravi nova. Na javno dražbo ni bila vabljena. Avto se je glede na dobro ohranjenost vozila in majhno število prevoženih kilometrov prodal pod vsako razumno ceno. V avtomobilu je ostal tudi avtoradio, zavarovalni kuponi pa so se izgubili.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ne navaja, iz katerih zakonsko določenih razlogov, naj bi bil izpodbijani sklep nepravilen. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da iz vsebine njene pritožbe izhajajo očitki procesnih kršitev v smislu 1. odstavka 354. člena pa tudi 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, ki naj bi bile storjene v postopku rubeža in ocenitve dolžničine nepremičnine, nepravilno in nepopolno pa naj bi bilo tudi ugotovljene dejanske okoliščine, na katerih temelji izpodbijani sklep. Podlage za utemeljenost takšnih očitkov pa pritožbeno sodišče na podlagi pregleda podatkov spisa ne ugotavlja.

Prvenstveno niso sprejemljive dolžničine trditve, da na javno dražbo ni bila vabljena. Iz poštne povratnice pripete na list. št. 8 v spisu je razvidno, da je dolžnica dne 4.4.1997 podpisala prejem pošiljke - vabila na javno dražbo, razpisano za dne 22.4.1997. Na podlagi rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 27.2.1997, ki je v tem postopku glede na določbo 81. člena ZIP odločilen za oceno vrednosti zarubljene premičnine, je bil dolžničin avtomobil ocenjen na znesek 1.200.000,00 SIT z odbitkom do 15 % vrednosti zaradi poškodb na vozilu (kar znese 1.020.000,00 SIT). Na javni dražbi je bil nato avtomobil prodan za 1.038.000,00 SIT, kar je torej celo nad ocenjeno vrednostjo, upoštevaje navedeni odbitek manjvrednosti zaradi poškodb na vozilu. Iz spisovnih podatkov nadalje tudi ni razvidno, da bi dolžnica zoper ocenjeno vrednost ugovarjala v osemdnevnem roku, kot to dopušča določba 4. odst. 80. člena ZIP. Zato pa se dolžnica v pritožbi zoper sklep prvostopnega sodišča (o izročitvi na javni dražbi prodanega dolžničinega avtomobila kupcu in poplačilu upničine terjatve) ne more več sklicevati na domnevno nepravilno ocenitev zarubljenih stvari. Kje so dolžničini zavarovalni kuponi, pa je za ta postopek izvršbe pravno povsem nepomembno.

Glede na dolžničina vprašanja v pritožbi pritožbeno sodišče dolžnici pojasnjuje, da je v izpodbijanem sklepu z zneskom 1.774.935,00 SIT pravilno izračunana celotna upničina terjatev na dan javne dražbe - 22.4.1997, navedeni znesek pa predstavljajo: stroški izvršilnega postopka v višini 26.464,00 SIT, pravdni stroški v višini 48.479,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1994 do 22.4.1997 v znesku 110.118,50 SIT, preostali znesek - 1.589.873,50 SIT pa predstavlja glavnico z od 1.8.1994 do 22.4.1997 obračunanimi obrestmi za vezane vloge nad 12 mesecev, kot jih določa D. banka, d.d.. Glavnica in pravdni stroški, s pripadajočimi obrestmi, pomenijo za dolžnico obveznost določeno v sodni poravnavi Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enota v Novem mestu opr. št. P 161/94-5 z dne 6.5.1994, kot izvršilnem naslovu, na podlagi katerega je bil izdan že pravnomočen sklep o izvršbi.

Ker v pritožbi uveljavljani očitki niso utemeljeni, prav tako pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo kakšnega pritožbenega razloga, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti (člen 365/2 v zvezi s 14. členom ZIP), je zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 1. odstavka 380. člena v zvezi s 381. členom in 368. člen ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).