Jedro

Vročitev sodbe z dne 7. 9. 2017 je bila torej opravljena z vročitvijo pooblaščeni odvetnici, kateri je pooblastilno razmerje še trajalo in je celo bila posebej pooblaščena, ne samo da opravlja vsa tipična odvetniška dejanja za tožnico, temveč še posebej v predmetni zadevi tudi za vročanje pisanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijani sklepom pritožbo zoper sodbo in pritožbo zoper dopolnilno sodbo zavrglo. Ugotovilo je, da se je 15-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sodbo iztekel 25. 10. 2017, 30-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper dopolnilno sodbo pa 27. 12. 2017. Tako je tožnica vložila pritožbo zoper sodbo 22. 1. 2018, po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka oziroma pritožbo zoper dopolnilno sodbo, ki jo je vložila dne 18. 1. 2018, po preteku 30-dnevnega pritožbenega roka.

2. Pritožuje se tožnica, saj se ne strinja s tem, da bi odvetnica A.A. tožnico v predmetni tožbi zastopala, saj je ta nikoli ni pooblastila za odvetniško zastopanje. Odvetnica A.A. je bila pooblaščena izključno za vročitev skozi sprejem sodne pošte. Tako tudi ne drži ugotovitev sodišča, da bi odvetnici A.A. pooblastilo za odvetniško zastopanje preklicala. Tožnici je sodišče sodbo opr. št. I Ps 1633/2016 z dne 7. 9. 2017 in dopolnilno sodbo opr. št. I Ps 1633/2016 z dne 23. 11. 2017 vročilo šele 5. 1. 2018, ko ju je sama osebno prevzela na Delovnem in socialnem sodišču. Pritožba nadalje navaja, da je v zadevi bil pooblaščen B.B., kateremu pooblastila za odvetniško zastopanje ni preklicala in je še vedno veljavno. V nadaljevanju pritožba podrobneje navaja delo odvetnice A.A. v predmetni zadevi ter njuno medsebojno korespondenco. Ne strinja se kako je sodišče prve stopnje uporabilo 137. člen ZPP ter meni, da bi v skladu s 142. členom ZPP bilo potrebno sodbo in dopolnilno sodbo vročiti osebno stranki. V nadaljevanju pritožbe tožnica obširno navaja, zakaj se ne strinja z izpodbijano sodbo in meni, da je potrebno njenemu zahtevku v celoti ugoditi. Meni, da gre za sodniško farso in da je bila sodba napisana že pred končanjem celotnega postopka. Meni, da sta organa tožene stranke zoper njo namerno ravnala šikanozno, nezakonito in ji zavračala denarno socialno pomoč, plačilo osnovnega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter ji s tem namerno kršila temeljne ustavne in človekove pravice ter sta v posledici tega tudi odškodninsko odgovorna, saj so izpolnjene vse štiri ključne predpostavke za ugotovitev civilnega delikta v predmetni zadevi. V nadaljevanju pritožba podrobneje navaja, zakaj se ne strinja z obrazložitvijo v posameznih točkah izpodbijane sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami) upoštevajoč 366. člen ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je 7. 9. 2017 izdalo sodbo opr. št. I Ps 1633/2016 s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da toženec v 15-ih dneh plača tožnici 55.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17. 11. 2016 do plačila. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka. Zoper navedeno sodbo je tožnica 22. 1. 2018 sama vložila pritožbo priporočeno na bencinskem servisu C. 6. V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali je tožnica vložila pritožbo pravočasno.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je ZPP, ki v prvem odstavku 333. člena, ki je veljal v času izdaje sodbe 7. 9. 2017, določa, da se smejo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, stranke pritožiti v 15-ih dneh od vročitve pripisa sodbe.

8. Iz vročilnice v sodnem spisu je razvidno, da je bila sodba vročena odvetnici A.A. iz D. dne 10. 10. 2017. 15-dnevni pritožbeni rok je pričel teči 11. 10. 2017 in se iztekel v sredo 25. 10. 2017. Tožnica je pritožbo zoper to sodbo vložila 22. 1. 2018, kar je po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje je v posledici tega, na podlagi 343. člena ZPP takšno pritožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo.

9. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da odvetnica A.A. iz D. ni bila pooblaščena oseba za vročitev sodbe. V predmetni zadevi je resda najprej vložil pooblastilo odvetnik B.B. iz E. (dne 5. 3. 2015), ki je tožnico najprej zastopal. Tožnica je dne 9. 6. 2017 odvetniku B.B. preklicala pooblastilo za odvetniško zastopanje, kakor izhaja iz vloge odvetnika B.B. z dne 13. 6. 2017, kateri je priložen tudi preklic pooblastila F.F. (listovna št. 36 spisa). Na listovni št. 43 sodnega spisa je dopis odvetnice A.A. iz D., ki sodišče obvešča, da jo je F.F. pooblastila in da se na podlagi tega pooblastila vsa sodna pisanja iz sporne zadeve posredujejo na njen naslov ter priložila pooblastilo s katerim je pritožnica pooblastila odvetnico A.A. in sicer na splošnem odvetniškem obrazcu za pooblastilo, s tem da jo je poleg tega še posebej pooblastila za vročanje sodnih pisanj v zadevi opr. št. I Ps 1633/2016 pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. V sodnem spisu je na listovni št. 62 sporočilo sodišču s strani odvetnika B.B. iz E., s katerim ta sodišče obvešča, da je pooblastilo razmerje med njim in tožečo stranko F.F. prenehalo, zato zanjo ne bo sprejemal sodnih pošiljk. Vloga je datirana z 28. 8. 2017. 10. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se izkažejo pritožbene navedbe o tem, da tožnica ni pooblastila odvetnico A.A. iz D. za zastopanje v predmetni zadevi, za protispisne. Vročitev sodbe z dne 7. 9. 2017 je bila torej opravljena z vročitvijo pooblaščeni odvetnici, kateri je pooblastilno razmerje še trajalo in je celo bila posebej pooblaščena, ne samo da opravlja vsa tipična odvetniška dejanja za tožnico, temveč še posebej v predmetni zadevi I Ps 1633/2016 tudi za vročanje pisanj. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tudi pravilno obrazlagalo 137. člen ZPP, ki se nanaša na primere, da ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev in ki pravi, da v takšnih primerih zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.

11. Pritožbeno sodišče je ugotavljalo, ali je morebiti bila pritožba vložena pravočasno zoper popravni sklep in dopolnilno sodbo opr. št. I Ps 1633/2016 z dne 23. 11. 2017. Tudi citirana dopolnilna sodba je bila vročena pooblaščeni odvetnici tožnice A.A. iz D. in sicer 27. 11. 2017, torej v času trajanja pooblastilnega razmerja. 30-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper dopolnilno sodbo, ki je pričel teči 28. 11. 2017, se je iztekel v sredo 27. 12. 2017. Tako je tudi pritožba zoper dopolnilno sodbo vložena s strani tožnice 18. 1. 2018 vložena po izteku pritožbenega roka in jo je v posledici tega sodišče prve stopnje pravilno kot prepozno zavrglo v skladu s 343. členom ZPP.

12. Navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena, ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo predvsem na samo pritožbo zoper sodbo v predmetni zadevi, niso relevantne za rešitev predmetne zadeve in zato nanje pritožbeno sodišče niti ne odgovarja.

13. Na podlagi do sedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 4. 2018.