Vpogled zdravnika medicine dela v OP pri izvedbi pregledov

Datum

18.12.2024

Številka

07121-1/2024/1485

Kategorije

Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 11. 11. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pravice zdravnika medicine dela do vpogleda v osebne podatke pri izvedbi pregledov, in sicer konkretno v mnenje Invalidske komisije.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP se lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Izvajalec medicine dela lahko pridobi podatke o zdravstvenem stanju oziroma osnovno zdravstveno dokumentacijo delavca od delavčevega izbranega osebnega zdravnika na podlagi predhodne pisne privolitve delavca.

IP meni, da za mnenje invalidske komisije ZPIZ velja smiselno enak pogoj delavčeve privolitve kot za osnovno zdravstveno dokumentacijo, čeprav ta dokument redoma ni oziroma ni nujno del zdravstvene dokumentacije pri izbranem osebnem zdravniku ali pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.

IP ni pristojen za presojo posledic, ki bi za delavca nastale, če ta zdravniku medicine dela ne predloži mnenja invalidske komisije ZPIZ.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov obstajati ustrezna in zakonita pravna podlaga. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

·privolitev (točka a)),

·sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b)),

·zakonska obveznost (točka c)),

·zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d)),

·izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),

·zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f)).

V vašem konkretnem primeru je treba upoštevati tudi določbe Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju: ZVZD-1), ki določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. V skladu s prvim odstavkom 33. člena ZVZD-1 mora delodajalec zagotoviti, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu izvaja izvajalec medicine dela.

V drugem odstavku 33. člena ZVZD-1 je določeno, da izvajalec medicine dela opravlja, odvisno od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev, določene naloge, med katere spada tudi priprava poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih, analiz funkcionalnih okvar, nezgod pri delu, poklicnih bolezni, bolezni, povezanih z delom, in delovne invalidnosti. Nadalje tretji odstavek določa, da izvajalec medicine dela pri opravljanju svojih nalog sodeluje z osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja zaradi izmenjave podatkov o zdravstvenem stanju delavcev ter pomoči pri ugotavljanju upravičenosti do začasne oziroma trajne zadržanosti z dela in ocenjevanja delovne zmožnosti. Kot določa četrti odstavek citiranega člena, lahko izvajalec medicine dela po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji. Izvajalec medicine dela mora osebnemu zdravniku na njegovo zahtevo posredovati informacije o obremenitvah delavca na delovnem mestu in o zahtevah njegovega delovnega mesta.

Drugi odstavek 36. člena ZVZD-1 v drugem odstavku nadalje določa, da minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, v podzakonskem aktu predpiše vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov. Navedeni podzakonski akt predstavlja Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02, 29/03 – popr., 124/06, 43/11 - ZVZD-1; v nadaljevanju: pravilnik). Ta v 13. členu določa, da mora pooblaščeni zdravnik o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih voditi in hraniti medicinsko dokumentacijo, ki obsega predvsem:

1.splošne podatke z identifikacijo delavca,

2.podatke iz izjave o varnosti z oceno tveganja za delavčevo delovno mesto, ki jih je upošteval pri oceni izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju,

3.medicinsko dokumentacijo o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih,

4.oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju,

5.predlagane ukrepe za varovanje zdravja pri delu.

Pravilnik v drugem odstavku 13. člena nadalje določa, da pooblaščeni zdravnik potrebuje za oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju ustrezno medicinsko dokumentacijo delavca, ki mu jo na njegovo pisno ali ustno zahtevo posreduje delavčev izbrani osebni zdravnik v roku treh dni po predhodnem soglasju delavca, ki je v postopku ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev. V 12. členu pravilnika je določeno tudi, da mora pooblaščeni zdravnik o ugotovitvah preventivnega zdravstvenega pregleda obvestiti tudi delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika.

Upoštevajoč zgoraj navedene zakonske pravne podlage IP meni, da se lahko izvajalec medicine dela seznani z medicinsko dokumentacijo delavca, ki jo vodi njegov izbrani osebni zdravnik, na podlagi predhodne privolitve delavca. Ob tem izpostavljamo, da IP v okviru mnenja ne more podati konkretne presoje, ali bi šlo v konkretnem primeru za kršitev varstva osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka