Jedro

Upnik ima možnost predlagati odlog izvršbe po 72. členu ZIZ in če bi to storil, izvršitelj ne bi opravljal rubeža, obenem pa bi lahko zahteval od izvršitelja zgolj vročitev sklepa o izvršbi. Ker navedenega ni storil, je izvršitelj utemeljeno poskusil opraviti rubež in sodišče prve stopnje mu je pravilno priznalo nagrado. Zapis v sklepu o izvršbi, da bo sodišče obvestilo izvršitelja o pravnomočnosti, je zato, ker lahko proda stvari in poplačuje upnika šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, dolžnik pa vloži ugovor zoper sklep o izvršbi (ki zadrži pravnomočnost) pri sodišču in izvršitelj s tem ni nujno seznanjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo, da je dolžan upnik plačati izvršitelju nastale stroške 218,32 EUR. Ugotovilo je, da je izvršitelj vročil upniku poročilo o opravljenih dejanjih in obračun plačila za delo in stroške z dne 1. 6. 2016. Upnik ni soglašal z obračunom in je pri izvršitelju v zakonskem roku vložil zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Sedmi odstavek 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) določa, da sklep o izvršbi na premične stvari in o določitvi izvršitelja vroči dolžniku izvršitelj ob prvem izvršilnem dejanju. Izvršitelj je upravičen do plačila neizvedenega rubeža, saj je bil dolžan opraviti rubež po prejemu vseh listin in tudi dejansko je opravil rubež, kot izhaja iz poročila z dne 1. 6. 2016. Kolikor je upnik želel zgolj vročitev sklepa o izvršbi, bi dejanje lahko bilo storjeno drugače in ne preko izvršbe z rubežem premičnin, ampak preko pooblaščenega vročevalca. Kolikor je bilo upniku vnaprej znano, da bo rubež neuspešen, je na njegovi strani, da si ne povzroča nepotrebnih dodatnih stroškov, ki nastanejo v primeru oprave neposrednih dejanj izvršbe, in do katerih je izvršitelj upravičen v skladu z določili Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev. Upnik bi se glede na vedenje lahko izognil nastalih stroškom.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da ga sodni izvršitelj ni opozoril, da bi lahko vročil kot sodni vročevalec, kar bi lahko storil, le to navaja šele v svojem nedokumentiranem pisanju sodišču. Prav tako to ni storilo sodišče v svojih pisanjih, temveč navaja šele v napadenem sklepu brez posebne obrazložitve. Sodni izvršitelj ni predložil upnikovega emaila z dne 3. 8. 2016 z ozirom na to, da podatek UE Vrhnika ni točen, in še en email, ko je bil poslan dopis UE Velenje glede sporne prikolice. Z izvršiteljem je bil dogovor, da opravi zgolj vročitev in da tudi poizvedbe niso potrebne glede na dejansko stanje, eventuelno glede prikolice. Izvršitelj ni predložil sodišču ob svojih navedbah email upnika oziroma celotne korespondence z upnikom: […]. Izvršitelj je odgovoril, da neuspešni rubež mora opraviti (email 30. 5. 2016), kar glede na gornje očitno ni točno. Izvršitelj ne bi smel obračunati nepotrebne neuspešne izvršbe, kot tudi ne poizvedbe, ki ni točna, poleg tega nepotrebna. Poleg tega je iz izreka sklepa o izvršbi razvidno, da ko bo sklep o izvršbi pravnomočen, bo sodišče o tem obvestilo izvršitelja. Na tej osnovi je upnik zaprosil sodišče, da naj mu izda potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa z dopisom z dne 17. 4. 2016, sodišče pa je odgovorilo 20. 4. 2016, da je dolžan sklep o izvršbi vročiti izvršitelj ob opravi prvega neposrednega izvršilnega dejanja. Če je temu tako in je upnik sledil dopisom sodišča, zakaj sodišče ni samo vročilo sklepa. To bi moralo urediti sodišče oziroma izvršitelj ter primerno obračunati storitve glede na obstoječo stanje. Če je sodni izvršitelj bil tudi sodni vročevalec, kot navaja sodišču, bi se lahko dogovoril z upnikom in sodiščem, da vroči sklep, kar ni storil, na to ni pravočasno opozoril, še manj je storilo sodišče. Če je upnik sledil dopisom sodišča celo mimo izreka o izvršbi, ga ne more zadeti nobena negativna posledica. Striktno po izreku sklepa bi moralo sodišče vročiti sklep, le-tega ni moč spreminjati z dopisom, sklicujoč se očitno na 82. člen ZIZ, s tem, da bi moralo sklep o izvršbi vročiti sodišče glede na izrek sklepa o izvršbi. Upnik ne bi imel nobenih stroškov, če bi sodišče ravnalo tako, kot se glasi izrek sklepa in če bi se izvršitelj držal dogovora oziroma pravočasno obvestil, da je tudi sodni vročevalec. Sledeč temu je nastala krivda za nepotrebne stroške na sodišču in izvršitelju, ne na upniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik neutemeljeno očita izvršitelju in sodišču prve stopnje, da ga nista opozorila, da bi lahko izvršitelj vročil zgolj sklep o izvršbi dolžniku kot sodni vročevalec (kar bi pomenilo, da ne bi nastali stroški za neuspešen rubež). Obrazložitev o tem v sklepu je zadostna. Kakšne so zakonske možnosti strank pa jih sodišče ni dolžno poučevati, zlasti v tem primeru, ko upnika zastopa poklicni pooblaščenec - odvetnik.

5. V pritožbi nasprotuje priznanim stroškom za neuspešni rubež iz dveh razlogov: ker naj bi z izvršiteljem sklenil dogovor, da opravi zgolj vročitev sklepa o izvršbi (torej ne tudi poskusa rubeža) in ker naj bi moralo sodišče vročiti sklep o izvršbi dolžniku glede na izrek. Glede prvega razloga iz upnikovih listin - elektronske pošte med njegovim pooblaščencem in izvršiteljem izhaja: (-) pooblaščenec je 29. 5. 2016 ob 8.16 uri zapisal, če je mogoče vročiti sklep brez rubeža, saj bo le-ta neuspešen, bi bila ta solucija boljša, če ne drugače, pa naj se izvede in naj se mu sporočijo predvideni stroški glede na plačano varščino, (-) izvršitelj je 30. 5. 2016 ob 14.37 uri odgovoril, da se sklep vroča ob rubežu, da bo tudi sama vročitev verjetno mogoča zgolj s fikcijo, saj zakonitih zastopnikov družbe na naslovu verjetno ne bo mogoče najti, da bo naredil vse, da se opravijo dodatne poizvedbe na terenu in tudi glede vozila, da dolžnik uradno nima vozil, da rubež mora razpisati, saj ga k temu poziva sodišče, tudi če bo neuspešen, da v tem primeru obračuna le 25 % po tarifi, predvidoma bi stroški neuspešnega rubeža znašali okoli 220,00 EUR. Upnik ni predložil dokaza, da bi odgovoril izvršitelju, torej se je strinjal z razpisanim rubežem in z izvršiteljevo oceno stroška (sodišče prve stopnje mu je priznalo za neuspešen rubež ravno 25 % iz tar. št. 1 Pravilnika). Upnik ima možnost predlagati odlog izvršbe po 72. členu ZIZ in če bi to storil, izvršitelj ne bi opravljal rubeža, obenem pa bi lahko zahteval od izvršitelja zgolj vročitev sklepa o izvršbi. Ker navedenega ni storil, je izvršitelj utemeljeno poskusil opraviti rubež in sodišče prve stopnje mu je pravilno priznalo nagrado.

6. Glede drugega očitka sodišču prve stopnje, upnik neutemeljeno navaja, da bi moralo samo vročiti sklep o izvršbi glede na njegov izrek in da mu je zakrivilo nepotrebne stroške. S prvim odstavkom sklepa o izvršbi z dne 22. 12. 2015 je sodišče dovolilo predlagano izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, zlasti priklopnega vozila […] ter po pravnomočnosti sklepa o izvršbi s prodajo zarubljenih stvari in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. […] Ko bo sklep o izvršbi postal pravnomočen, bo sodišče o tem obvestilo izvršitelja (list. št. 9 spisa). Določba o obveščanju izvršitelja o pravnomočnosti ne pomeni, da sodišče vroča sklep o izvršbi. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pri izvršbi na premičnine vroča sklep o izvršbi in o določitvi izvršitelja slednji, kar določa sedmi odstavek 45. člena ZIZ. Zapis v sklepu o izvršbi, da bo sodišče obvestilo izvršitelja o pravnomočnosti je zato, ker lahko proda stvari in poplačuje upnika šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, dolžnik pa vloži ugovor zoper sklep o izvršbi (ki zadrži pravnomočnost) pri sodišču in izvršitelj s tem ni nujno seznanjen.

7. Neutemeljene so navedbe glede nagrade za poizvedbe oziroma pridobitev podatkov za motorno vozilo, saj upnik v pritožbi pritrjuje, da so eventuelno bile potrebne poizvedbe glede prikolice. Pritožbene navedbe glede predložitve upnikovega emaila z dne 3. 8. 2016 glede sporne prikolice niso pravno odločilne.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).