Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 382/2008

ECLI:SI:VSRS:2010:II.IPS.382.2008 Civilni oddelek

sodna pristojnost premoženjskopravni spor lastninska tožba ničnost razpolagalnega pravnega posla ničnost zemljiškoknjižne izjave obstoj pravnoposlovne volje ugotovitev lastninske pravice premoženje agrarne skupnosti podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti vpis v zemljiško knjigo gradnja na tujem svetu originarna pridobitev lastninske pravice denacionalizacija
Vrhovno sodišče
16. december 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Do podržavljenja vsega premoženja agrarnih skupnosti ne glede na zemljiškoknjižni vpis je prišlo po samem zakonu z dnem uveljavitve Zakona o agrarnih skupnostih. Ker je bil v trenutku podržavljenja premoženja agrarne skupnosti v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpisan tretji, ki je je to pravico že prej izgubil, je izjava, da dovoljuje, da se parcela odpiše od nepremičnin v njegovi lasti in pripiše k nepremičninam, kjer je vpisana lastninska pravica za splošno ljudsko premoženje, le odraz tedanjega dejanskega lastniškega stanja.

Gre za premoženje, katerega vrnitev lahko člani agrarne skupnosti zahtevajo na podlagi določb ZPVAS in ZDen. Kdo je bil lastnik premoženja ob podržavljenju, je z vidika postopka vračanja premoženja predhodno vprašanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi, da je nična četrta točka zemljiškoknjižne izjave z dne 10. 2. 1967, da je nepremičnina parc. št. 1133/3 k.o. ... premoženje (prve) tožnice v skupni lastnini bivših (razlaščenih) upravičencev – članov Agrarne skupnosti S. in da so Gozdarska kmetijska zadruga S. z.o.o., Republika Slovenija, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter J. A. dolžni izstaviti tožnici ustrezno overjeno zemljiškoknjižno listino, ki bo primeren pravni naslov za vknjižbo nepremičnine na ime Agrarne skupnosti S., in sicer kot skupne lastnine bivših (razlaščenih) članov Agrarne skupnosti S. Odločilo je tudi o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je (drugi) tožnik pravočasno vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku. Ne strinja se s presojo sodišča druge stopnje, da je bila nepremičnina podržavljena na podlagi zakona, pač pa je bila temelj podržavljenja odločba z dne 12. 5. 1949, v kateri pa ni navedena tedanja parcela št. 1133 k.o. ... Nevknjižene pravice niso mogle biti podržavljene na podlagi zakona, temveč je konstitutivni akt podržavljanja predstavljala ustrezna oblastvena razlastitvena odločba. Šele z njo je bilo natančno določeno, katero premoženje je bilo sploh podržavljeno. Zato v tem postopku sporna parcela št. 1133/3 tudi ni mogla biti nadalje izročena v upravljanje prvi toženki. Če bi do podržavljenja res prišlo na podlagi zakona, bi se pri parceli lahko že na tej podlagi vpisala družbena lastnina in ne bi bilo potrebno zemljiškoknjižno usklajevanje, ob vedenju, da je med J. A. in agrarno skupnostjo prišlo do menjave zemljišč, pa ni bilo podlage za podržavljenje parcele št. 1164, ki je bila vknjižena na ime bivše agrarne skupnosti. Sporna nepremičnina je dejansko ves čas po drugi svetovni vojni ostala v posesti bivših članov agrarne skupnosti in prva toženka te nepremičnine nikdar ni vzela v svojo posest. Če je bila nepremičnina podržavljena na podlagi zakona, pa je razpolaganje J. A., ki ni bil več lastnik, s spornim zemljiščem z zemljiškoknjižno izjavo v letu 1967 nično, saj je bilo v nasprotju s tedanjimi prisilnimi prepisi, in sicer Zakonom o agrarnih skupnostih in Zakonom o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti. Ni šlo le za zemljiškoknjižno usklajevanje, saj je imelo to usklajevanje lastninske posledice. Šlo je za pravnoposlovno razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi. Da ni bilo podržavljenja, izhaja po nasprotni argumentaciji iz Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (v nadaljevanju ZPVAS), ki v 1. členu izrecno kot premoženje in pravice, ki se vračajo, opredeljuje le lastninsko pravico, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na agrarno skupnost in njene člane kot solastnina oziroma skupna lastnina članov. Nesporno v času podržavljenja nepremičnina ni bila vpisana kot skupna lastnina ali solastnina članov agrarne skupnosti. Zato ta nepremičnina ne more predstavljati premoženja, ki bi se vračalo v upravnem postopku na podlagi ZPVAS in je takšno tudi stališče upravne in upravnosodne prakse. Tožeči stranki je tako ostala le sodna pot za zavarovanje njene pravice. Drugačno stališče višjega sodišča je zato napačno, če pa njegovi razlogi držijo, bi se moralo sodišče izreči za nepristojno in tožbo zavreči, ne pa odločiti o pritožbi in je podana kršitev iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka meni, da je bilo dejstvo, ali je bilo sporno premoženje bivši agrarni skupnosti podržavljeno, med tožečo stranko in prvo toženko sporno. Po stališču sodišča prve stopnje je bilo celotno premoženje tožeče stranke nacionalizirano, višje sodišče pa je na pritožbo, ki je to izpodbijala, odgovorilo, da je bilo sporno zemljišče podržavljeno. Tožnik meni, da bi moralo višje sodišče glede tega spornega dejstva dati strankam možnost izjasniti se o vseh okoliščinah in zato razpisati obravnavo. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma relativna bistvena kršitev iz prvega odstavka tega člena, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče druge stopnje ni odgovorilo na uveljavljane pritožbene razloge, zaradi česar je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ji manjkajo bistveni razlogi o odločilnih dejstvih in so razlogi o teh v nasprotju s spisovnim gradivom. Iz odločbe o podržavljenju premoženja bivše agrarne skupnosti in odločbe o izročitvi v upravljanje tega premoženja prvi toženki namreč ni razvidno, da bi bila sporna nepremičnina podržavljena in dana v upravljanje prvi toženki. Tožnik predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne drugemu senatu sodišča druge oziroma prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja tožeča stranka, je premoženjskopravni: tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnost razpolagalnega pravnega posla, ugotovitev lastninske pravice in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tudi podlaga zahtevka je civilnopravna: tožeča stranka trdi, da je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 1133/3 (prej del parcele št. 1133) k.o. ... in je ob siceršnjem podržavljenju premoženja agrarnih skupnosti z Zakonom o agrarnih skupnostih ni izgubila (ker parcela ni bila navedena v odločbi z dne 12. 5. 1949, izdani na podlagi tega zakona), razpolaganje J. A. s to parcelo pa je bilo nično; torej tožeča stranka ostaja lastnica parcele in zahteva takšen vpis v zemljiško knjigo. Gre v bistvu za tipični lastninski zahtevek, v okviru katerega se kot predhodno obravnava ničnost razpolagalnega pravnega posla. Odločanje o lastninski pravici predstavlja premoženjskopravni spor, premoženjskopravni spori pa sodijo v sodno jurisdikcijo (1. člen ZPP). Zato tožnik neupravičeno očita sodišču druge stopnje, da bi moralo (v primeru, če so njegova siceršnja materialnopravna stališča pravilna) sodbo prve stopnje razveljaviti in tožbo zavreči, ne pa o pritožbi meritorno odločiti. Zahtevek, kot ga je oblikovala tožeča stranka, namreč ni zahtevek za denacionalizacijo, torej zahtevek za vrnitev podržavljenega premoženja, za kar je predvidena pristojnost upravnih organov. Takšen zahtevek namreč temelji na trditvah o podržavljenju. Podržavljenje pa tožeča stranka izrecno zanika.

7. Zaradi lažjega odgovora na nadaljnje revizijske navedbe vrhovno sodišče na kratko kronološko povzema v sodbah sodišča druge in prve stopnje ugotovljena dejstva: Bivša Agrarna skupnost S. in F. A. (oče prvotno toženega J. A., ki je med pravdnim postopkom umrl in katerega dedinje so sedanja druga, tretja in četrta toženka) sta v letih 1934-1936 sklenila menjalno pogodbo, s katero je F. A. odstopil agrarni skupnosti del parcele 1133 k.o. ... (sedaj sporna parcela št. 1133/3), agrarna skupnost pa njemu del parcele št. 1164 k.o. ...

Pogodba je bila ustna, realizirana, vpis spremembe lastninske pravice v zemljiški knjigi ni bil opravljen.

Agrarna skupnost je na zamenjanem delu parcele št. 1133 zgradila sirarno, F. A. pa na delu parcele št. 1164 kočo. Po vojni je bilo z Zakonom o agrarnih skupnostih premoženje agrarne skupnosti nacionalizirano. Dne 12. 5. 1949 je bila izdana odločba o prehodu premoženja Agrarne skupnosti S. v splošno ljudsko premoženje. V odločbi je navedena parcela št. 1164, ne pa tudi parcela št. 1133 k.o. ...

V letu 1958 je J. A. zgrajeni objekt (kočo – planinski dom) prodal Planinski zvezi Slovenije (pri tem pa je prišlo očitno do napačnega odpisa neke druge parcele J. A. št. 1132 v celoti, namesto le njenega manjšega dela).

Dne 10. 2. 1967 so J. A., Planinsko društvo S. in Gozdna kmetijska zadruga S. (prva toženka) podpisali zemljiškoknjižno izjavo. V njej so uvodoma povzeli navedena dejstva (da je prišlo pri sklepanju kupoprodajne pogodbe v letu 1958 do napake, da je imel J. A. planinski dom na /novo odmerjeni in oštevilčeni/ parceli št. 1164/1, ki je splošno ljudsko premoženje v uporabi prve toženke in da je J. A. dovolil gradnjo sirarne na parceli št. 1133/3 /prej 1133/), nato pa je J. A. v izpodbijani 4. točki izjave dovolil, da se parcela št. 1133/3 pripiše k vložku, pri katerem je vpisano splošno ljudsko premoženje v uporabi prve toženke (Planinsko društvo pa je dovolilo, da se pomotoma odpisana parcela št. 1132 pripiše k nepremičninam v lasti J. A.).

8. Na podlagi navedenih dejstev je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnica lastninske pravice na parceli št. 1133/3 (prej delu parcele 1133) nikoli ni dobila, zaradi česar njen zahtevek ne more biti utemeljen, sodišče druge stopnje pa je zaključilo, da je lastninsko pravico sicer pridobila na originaren način z gradnjo na tujem svetu, a jo je z uveljavitvijo Zakona o agrarnih skupnostih izgubila, zaradi česar bi vrnitev premoženja lahko zahtevala po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in ZPVAS, ne pa z uveljavljanim zahtevkom. Obe sodišči pa sta presodili, da zemljiškoknjižna izjava v 4. točki ni nična, saj je v resnici šlo le za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.

9. Vrhovno sodišče v celoti pritrjuje pravilnim materialnopravnim zaključkom sodišča druge stopnje v izpodbijani sodbi. Bivša Agrarna skupnost S., je pridobila lastninsko pravico na zamenjanem delu parcele 1133 k.o. ... na originaren način. Z zamenjavo (delov) parcel, njihovo izročitvijo nasprotni pogodbeni stranki v posest, uporabo in dejansko razpolaganje, je ob upoštevanju dejstva, da sta obe pogodbeni stranki z vedenjem druge (sicer zemljiškoknjižne lastnice) na zamenjanem zemljišču zgradili objekt, nastal pravni položaj, ki ga opredeljuje pravno pravilo 418 paragrafa ODZ in ki je omogočalo pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu poštenemu graditelju, torej tistemu, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču. Bivša Agrarna skupnost S. je tako kljub dejstvu, da je zemljiškoknjižno stanje ostalo nespremenjeno, na podlagi gradnje pridobila na (zamenjanem) zemljišču lastninsko pravico na originaren način. V tem se presoja sodišča druge stopnje razlikuje od presoje sodišča prve stopnje (ki je sodilo, da bivša agrarna skupnost lastninske pravice sploh ni pridobila), a gre za materialnopravno presojo na podlagi pred sodiščem prve stopnje ugotovljenih dejstev, ki jo je sodišče druge stopnje smelo opraviti (4. točka 358. člena ZPP).

10. Obe sodišči sicer ugotavljata, da je bilo z Zakonom o agrarnih skupnostih podržavljeno vse premoženje bivših agrarnih skupnosti, vendar pa se njuna presoja o tem, ali je bila podržavljena (tudi) parcela št. 1133 razlikuje glede na predhodno različno presojo, ali je ta parcela spadala v premoženje agrarne skupnosti. Ne glede na naziranje tožnika, da obstaja spor o tem, ali je bila parcela podržavljena ali ne, gre (tudi) pri tem za pravno presojo, in sicer za presojo pravne podlage podržavljenja premoženja bivših agrarnih skupnosti (zakon ali odločba) in njegovih učinkov (obsega podržavljenja oziroma katero premoženje podržavljenje zajema). Zato tožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče druge stopnje zaradi obravnave tega vprašanja razpisati glavno obravnavo, kar pa obenem pomeni neutemeljenost očitka, da je sodišče druge stopnje zato storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

11. Pri presoji temelja in učinkov podržavljenja pa je treba ponovno pritrditi pravilnemu materialnopravnemu stališču sodišča druge stopnje, da je do podržavljenja premoženja agrarnih skupnosti prišlo po samem zakonu. To izhaja že iz 1. člena Zakona o agrarnih skupnostih, ki določa: „Za občeljudsko imovino se razglaša brez ozira na vpis v zemljiško knjigo...“, pa tudi nadaljnjih.(1) Z dnem uveljavitve Zakona o agrarnih skupnostih 20. 12. 1947 je torej vse premoženje agrarnih skupnosti ex lege postalo splošno ljudsko premoženje ne glede na to, ali je bilo kot tako vpisano v zemljiško knjigo ali ne. Izdaja posebne odločbe ali izvedba posebnega postopka zaradi prehoda tega premoženja v državno last ni bila potrebna, zato so vse odločbe zgolj deklaratorne narave. Kasnejša odločba z dne 12. 5. 1949, na katero se sklicuje revizija, torej ni bila konstitutivna, pač pa zgolj deklaratorni akt, kar nenazadnje izhaja tudi iz dispozitiva(2) in obrazložitve te odločbe(3). Zakon o agrarnih skupnostih v 1. členu tudi izrecno govori o podržavljenju premoženja ne glede na zemljiškoknjižni vpis, zato je bil tudi del tedanje parcele št. 1133, ki ga sedaj obsega parcela št. 1133/3 in ki je bil formalno sicer v zemljiški knjigi vpisan na J. A., podržavljen. Navedeno pa kaže tudi na neutemeljenost trditve o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj okoliščina, da parcela št. 1133 k.o. ... ni navedena v odločbi z dne 12. 5. 1947 ni v nasprotju z razlogi sodišča druge stopnje o njenem podržavljenju.

12. Na pravilnost takšne presoje ne more vplivati sedaj veljavni ZPVAS, na katerega 1. člen se sklicuje tožnik v oporo svojemu stališču, da je podržavljenje lahko zajemalo le v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine, za nevpisane nepremičnine pa je bil potreben konstitutivni posamični akt državnega organa. Res je sicer, da je bil vpis splošnega ljudskega premoženja na tistih nepremičninah, ki so bile v zemljiški knjigi vpisane kot lastnina agrarnih skupnosti, lažji. Zaradi tudi v tistem času veljavnega načela pravnega prednika (pravno pravilo 21. paragrafa Zakona o zemljiških knjigah) je bil namreč v takih primerih postopek vpisa splošnega premoženja mogoč neposredno na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih oziroma na njegovi podlagi izdane deklaratorne odločbe. V primerih, ko je bila nepremičnina vpisanega na nekoga drugega, njena lastnica pa je bila dejansko agrarna skupnost (kar je obravnavan primer), pa takojšen zemljiškoknjižni prenos (brez predhodne ugotovitve lastninske pravice agrarne skupnosti v trenutku podržavljenja ali ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila v zemljiško knjigo vpisanega lastnika) ni bil mogoč.

13. Vse navedeno in uvodoma kronološko povzeta „usoda“ dela parcele št. 1133 oziroma kasneje parcele št. 1133/3, ki je nastala po delilnem načrtu iz leta 1966, tako kaže na pravilnost zaključkov sodišč prve in druge stopnje, da je bila zemljiškoknjižna izjava dne 10. 2. 1967 dana le zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in ni šlo za (ponovno) razpolaganje z nepremičnino. Ker je bil v trenutku podržavljenja premoženja agrarne skupnosti v zemljiški knjigi kot lastnik sporne nepremičnine vpisan J. A., ki je je to pravico že izgubil, je izjava, da dovoljuje, da se parcela št. 1133/3 odpiše od nepremičnin v njegovi lasti in pripiše k nepremičninam, kjer je vpisana lastninska pravica za splošno ljudsko premoženje (4. točka zemljiškoknjižne izjave), le odraz tedanjega dejanskega lastniškega stanja. Tako presojo potrjuje tudi ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da ob podpisovanju zemljiškoknjižne izjave ni bilo pravnoposlovne volje v smislu (ponovnega) razpolaganja z nepremičnino. Drugačne trditve tožnika v reviziji so zato neutemeljene, trditve, da je sporna nepremičnina dejansko ves čas po drugi svetovni vojni ostala v posesti bivših članov agrarne skupnosti in prva toženka te nepremičnine nikdar ni vzela v svojo posest, pa so dejanske narave in zato v postopku revizije neupoštevne (tretji odstavek 370. člena ZPP).

14. Tako se izkaže za pravilno tudi stališče sodišča druge stopnje, da gre za premoženje, katerega vrnitev lahko člani agrarne skupnosti zahtevajo na podlagi določb ZPVAS in ZDen. V tem postopku bi se (oziroma če je postopek sprožen, se bo) kot predhodno vprašanje ugotavljalo tudi, kdo je upravičenec za vrnitev premoženja, ali povedano drugače, ali je bila sporna nepremičnina agrarni skupnosti res podržavljena, ker je bila ob uveljavitvi Zakona o agrarnih skupnostih agrarna skupnost njena lastnica, saj dejstvo, da takšnega vpisa v zemljiški knjigi ni bilo, ne more biti ovira za vračanje premoženja. Kdo je bil lastnik premoženja ob podržavljenju, je namreč z vidika denacionalizacijskega postopka oziroma postopka vračanja premoženja predhodno vprašanje. Šele na ta način bi (bo) mogoče članom agrarne skupnosti vrniti tudi lastninsko pravico. Tega pa ne morejo doseči z lastninsko tožbo, saj ta v primerih, ko gre za vračanje podržavljenega premoženja, ne predstavlja ustreznega sredstva za varstvo pravic upravičenca do vračanja premoženja; v nasprotnem primeru bi se namreč obšel postopek vračanja premoženja mimo pogojev, ki jih zanj predvideva zakon (vključno z roki za uveljavljanje pravic).

15. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da revizija ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, niti razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi 378. člena ZPP jo je zato zavrnilo in s tem tudi v njej vsebovano zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka.

Op. št. (1): Tako npr. iz 6. člena: „Zemljišča, ki postanejo na podlagi tega zakona občeljudsko premoženje...“.

Op. št. (2): Ki je nekoliko nečitljiv (slaba fotokopija), se pa očitno glasi takole: „Ugotovi se, da je na podlagi 1. člena Zakona o agrarnih skupnostih splošno ljudsko premoženje vse nepremično premoženje z vsemi k njemu pripadajočimi pritiklinami in premičninami in premično premoženje, ki je pripadalo agrarni skupnosti.“ Op. št. (3): „... da gre za agrarno skupnost, ki je prešla na osnovi Zakona o agrarnih skupnostih v splošno ljudsko premoženje.“

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia