Jedro

Odločitev sodišča o povrnitvi stroškov postopka mora biti takšna, da jo je mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločitev pa ni takšna, saj iz nje ni razvidno, iz katerih postavk sestojijo stroški v višini 58.891,34 SIT; v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sicer navedeno, da naj bi bil obseg stroškov razviden iz specificiranega stroškovnika, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da po stanju na dan izdaje izpodbijanega sklepa takšnega stroškovnika v spisu ni.

Izrek

Pritožbi dolžnice se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo, da mora v 8 dneh upniku povrniti 58.891,34 SIT stroškov izvršilnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. V obrazložitvi je navedlo, da je upnik pravočasno zahteval povrnitev stroškov v obsegu, ki je razviden iz specificiranega stroškovnika.

Proti navedenemu sklepu je dolžnica vložila pritožbo, v kateri navaja, da se kot prvo pritožuje na stroške izvršilnega postopka v vrednosti 58.891,34 SIT, saj je potrebno dokumentirati, zakaj taki stroški, ne pa napisati in ga poslati v sklepu, da ga je dolžna plačati - prosi za specifikacijo stroškov (specifikacije nima). Pritožuje se na izvršbo z rubežem dobroimetja na bankah, kajti pooblaščenec g. Š. M. se z upnikom dogovarja glede plačila, vendar do končnega dogovora še ni prišlo. Zato se bodo dogovorili brez rubeža na dobroimetje na bankah. Znesek izterjave 459.936,50 SIT je popolnoma neupravičen, in sicer zato, ker je v letu 2003 prišel upnik z izvršiteljem na dom in glede na to, da je ni bilo doma, so ji pustili obvestilo o skupnem dolgu, ki je znašal cca 700.000 SIT. V istem mesecu in istega leta je nakazala cca 490.000 SIT in je razlika znašala 210.000 SIT.

Zato v nobenem primeru ne more biti dolžna toliko, za kolikor je izdan sklep.

Pritožba dolžnice je utemeljena.

Izpodbijani sklep je sklep o stroških izvršilnega postopka.

Kot takšnega ga je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ki se tičejo stroškov, ne pa iz kakšnih drugih razlogov. Glede na to so neupoštevne pritožbene trditve dolžnice v smeri, da se njen pooblaščenec z upnikom dogovarja glede plačila in da je izterjava zneska 459.936,50 SIT popolnoma neupravičena, ker da je v letu 2003 dolžnica nakazala cca 490.000,00 SIT (mimo obravnavane zadeve pritožbeno sodišče v zvezi s tem pripominja, da iz predmetnega spisa izhaja, da je upnik z vlogo z dne 5.12.2002 delno umaknil predlog za izvršbo z navedbo, da je dolžnica 19.11.2001 delno poravnala svoj dolg v višini 485.024,00 SIT in je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15.10.2004 na tej podlagi za navedeni znesek delno ustavilo izvršbo).

Odločitev sodišča o povrnitvi stroškov postopka mora biti takšna, da jo je mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločitev pa ni takšna, saj iz nje ni razvidno, iz katerih postavk sestojijo stroški v višini 58.891,34 SIT; v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sicer navedeno, da naj bi bil obseg stroškov razviden iz specificiranega stroškovnika, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da po stanju na dan izdaje izpodbijanega sklepa takšnega stroškovnika v spisu ni. Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).