Jedro

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izključitve revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, je v trenutku odločanja sodišča druge stopnje pravni interes revidentov za pritožbo zoper v tem postopku izpodbijane vpise odpadel (vpis sklepa skupščine z dne 26. 1. 2024 o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi izključitve družbenikov in prenehanja njihovega poslovnega deleža in hkratnega povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe), saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.

Na položaj neobstoja pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

Izrek

I.Revizija četrtega in petega udeleženca se zavrže.

II.Revizija prvega, drugega in tretjega udeleženca se zavrne.

III.Udeleženci sami krijejo svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Odločitev in nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje

1.Registrsko sodišče je v sodni register vpisalo sklep skupščine z dne 26. 1. 2024 o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi izključitve družbenikov in prenehanja njihovega poslovnega deleža ter hkratno povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe iz postavke "Druge rezerve iz dobička" ter povečanja obstoječih osnovnih vložkov preostalih družbenikov; sklep skupščine z dne 19. 7. 2024 o spremembe skupščinskega sklepa z dne 26. 1. 2024 tako, da se osnovni kapital poveča iz postavke "Kapitalske rezerve" in ne iz postavke "Druge rezerve iz dobička".

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi udeležencev zavrglo. Zavzelo je stališče, da je registrsko sodišče, s sklepom Srg 2023/37832 z dne 4. 12. 2023, pri subjektu vpisa z dnem 26. 10. 2023, ko je bil sprejet sklep skupščine subjekta vpisa o izključitvi, v sodni register vpisalo izključitev prvega, drugega, tretjega in četrtega udeleženca kot družbenikov subjekta vpisa. Sklep o vpisu izključitve družbenikov je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 99/2024 z dne 11. 7. 2024. Pritožniki ob vložitvi pritožb in v času odločanja o pritožbah niso bili več družbeniki subjekta vpisa, peti udeleženec pa nikoli niti ni bil družbenik. Ker niso več družbeniki, svojega pravnega položaja ne morejo izboljšati.

Povzetek navedb v revizijah in odgovoru na revizijo

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje so prvi, drugi in tretji udeleženec vložili eno, četrti in peti udeleženec pa drugo revizijo (v nadaljevanju revidenti). Obe reviziji sta glede nosilnih argumentov praktično enaki, zato ju Vrhovno sodišče povzema skupaj. Revidenti navajajo, da je sodišče druge stopnje kršilo prvi odstavek 32. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), katerega določbe se v registrskem postopku smiselno uporabljajo na podlagi 19. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg), ker je o pravnem interesu revidentov odločalo sodišče druge stopnje in ne sodišče prve stopnje, kot terja ZNP-1. S tem so bili revidenti prikrajšani za pravico do izjave glede razlogov za prikrajšanje pravnega interesa in pravico do pritožbe, ker zoper odločitev o pravnem interesu niso imeli na voljo pravnega sredstva. Nadalje navajajo, da sodišče ne bi smelo vpisati spornih skupščinskih sklepov, dokler še ni bilo pravnomočno odločeno o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti oziroma na razveljavitev skupščinskega sklepa, s katerim so bili revidenti izključeni iz subjekta vpisa. Sporni vpisi bi trajno porušili obstoječa razmerja v subjektu vpisa in posegli v pravico revidentov do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude. Do pravnomočne odločitve o neveljavnosti skupščinskega sklepa o izključitvi revidentov bi sodišče revidentom moralo priznati pravni interes za zaščito svojega pravnega položaja, kot je obstajal pred sprejetjem sklepa o izključitvi.

4.Subjekt vpisa je v skupnem odgovoru na obe reviziji navedel, da v registrskem postopku prvi odstavek 32. člena ZNP-1 ne pride v poštev. ZSReg je specialni zakon, ki drugače ureja postopanje sodišča druge stopnje v zvezi s pritožbo udeleženca, ki v postopek vstopi šele s pritožbo. Glede prekinitve postopka pa je navedel, da ima skupščinski sklep o izključitvi revidentov konstitutivne učinke, medtem ko je vpis izstopa zgolj deklaratorne narave.

Relevantno dejansko stanje

5.Bistvene dejanske ugotovitve, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), so naslednje:

-Prvi, drugi, tretji in četrti revident so bili družbeniki subjekta vpisa. Peti revident ni bil družbenik, ima pa pričakovanje postati družbenik družbe A. d. o. o., ki je bila družbenik subjekta vpisa.

-S sklepom skupščine z dne 26. 10. 2023 so bili prvi, drugi, tretji in četrti revident ter družba A. d. o. o. izključeni kot družbeniki subjekta vpisa.

-Revidenti so vložili tožbo na ugotovitev ničnosti oziroma na razveljavitev skupščinskega sklepa iz prejšnje alineje. Postopek se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1768/2023, o zahtevku pa še ni bilo pravnomočno odločeno.

-S sklepom registrskega sodišča Srg 2023/37832 z dne 4. 12. 2023, ki je bil potrjen s sklepom VSL IV Cpg 99/2024 z dne 11. 7. 2024, je bil vpisana izključitev prvega, drugega, tretjega in četrtega revidenta v sodnem registru z dnem sprejetja skupščinskega sklepa iz druge alineje.

Presoja utemeljenosti revizij

6.Revizija četrtega in petega udeleženca ni popolna. Revizija prvega, drugega in tretjega udeleženca pa ni utemeljena.

Glede zavrženja revizije četrtega in petega revidenta

7.Tretji odstavek 86. člena ZPP določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po drugem odstavku 95. člena ZPP mora za vložitev izrednega pravnega sredstva odvetnik predložiti novo pooblastilo.

8.336. člen ZPP, ki se v revizijskem postopku uporablja na podlagi 383. člena ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP, določa, da se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog, kar pomeni, da nepopolno vlogo sodišče zavrže, ne da bi predhodno vlagatelja pozivalo k dopolnitvi. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je odvetnik pravni strokovnjak, za katerega je razumljivo pričakovati, da ve, kakšne so formalne zakonske zahteve v zvezi s pooblastili, zaradi česar pravne posledice nepredložitve pooblastila niso nedopustna omejitev pravice do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave RS.

9.Četrti in peti revident k skupni reviziji nista predložila novega pooblastila. Novo pooblastilo je tisto, ki izvira iz obdobja, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva. To pomeni, da mora pooblastilo izvirati iz obdobja po izdaji pravnomočne sodne odločbe, zoper katero se vlaga izredno pravno sredstvo. Izpodbijana odločba sodišča druge stopnje je bila izdana 14. 11. 2024, na pooblastilih, ki sta jih predložila četrti in peti udeleženec, pa je naveden datum 24. 10. 2024. Pooblastili sta bili torej dani, preden sta četrti in peti revident pridobila pravico do vložitve izrednega pravnega sredstva, kar pomeni, da ne gre za novo pooblastilo, s tem pa je revizija četrtega in petega udeleženca nepopolna. Nepopolno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

10.V nadaljnji obrazložitvi se z izrazom revidenti poimenuje le prvega, drugega in tretjega udeleženca.

Glede uporabe prvega odstavka 32. člena ZNP-1

11.Prvi odstavek 32. člena ZNP-1 določa, da lahko, kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, glede odločitve, ki se nanj nanaša, vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.

12.Sodišče druge stopnje je v izpodbijani odločbi zavzelo nosilno stališče, da revidenti pravnega interesa za odločanje niso imeli, niti ob vložitvi pritožbe, niti ob odločanju o pritožbi. Dejstvo, da revidenti pravnega interesa niso imeli niti ob odločanju o pritožbi, na kar sodišče druge stopnje, kot eno komponent dopustnosti pritožbe, pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti, pomeni, da se pravni položaj revidentov ob upoštevanju prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi v ničemer spremenil. Pravni interes za pritožbo v konkretnem postopku bi, sledeč nosilnemu stališču sodišča druge stopnje, s pravnomočnostjo sklepa o vpisu izključitve v sodni register odpadel, četudi bi predhodno sodišče prve stopnje izdalo sklep, da revidenti imajo pravni interes za vložitev pritožbe. Odgovor na vprašanje, ali bi bila odločba v konkretnem postopku, če sodišče druge stopnje ne bi odstopilo od prvega odstavka 32. člena ZNP-1, za revidente drugačen, je negativen. Okoliščina, da o pravnem interesu za udeležbo revidentov v pritožbenem postopku ni odločalo sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZNP-1, tako ni mogla vplivati na pravilnost ali zakonitost izpodbijane odločbe, kar pa pomeni, da ni podana bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZNP-1, obe v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1.

13.Vrhovno sodišče v tej zadevi ne odstopa od stališč v sklepu III Ips 5/2022 z dne 14. 3. 2023 in sklepu II Ips 53/2023 z dne 6. 9. 2023. V prvi citirani zadevi se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo s pravno kvalifikacijo postopkovne kršitve, saj je ugotovilo, da revidentka postopkovne kršitve ni uveljavljala, s čimer je izhajalo iz drugačne dejanske podlage (drugačnih revizijskih navedb). V drugem citiranem sklepu, v katerem se je obravnaval predlog za zvišanje preživnine, ki je izrecno urejen v 7. oddelku ZNP-1 in se določbe ZNP-1 ne uporabljajo zgolj smiselno, pa se Vrhovno sodišče prav tako v nosilnih razlogih ni ukvarjalo s pravno kvalifikacijo opustitve ravnanja po prvem odstavku 32. člena ZNP-1, saj je bil nosilni razlog odločitve v specialnih določbah ZNP-1 glede pravnega interesa formalnega udeleženca v postopku iz 7. oddelka ZNP-1.

Glede odpadlega pravnega interesa ob odločanju o pritožbah

14.Na podlagi prvega odstavka 36. člena ZSReg se lahko zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Ker je pritožbeni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe (enako velja tudi za sklep) ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. Enako kot za sodbo velja tudi za sklep. Stališče sodišča druge stopnje, da revidenti tudi ob odločanju o pritožbi niso imeli pravnega interesa za pritožbo, ob upoštevanju zgornjih izhodišč, pomeni, da po presoji sodišča revidentom pritožba ni mogla prinesti konkretne in neposredne pravne koristi.

15.Revidenti navajajo, da so s pritožbo zoper izpodbijane vpise zasledovali varstvo družbeniških razmerij v subjektu vpisa, kot so obstajala pred sprejemom spornega skupščinskega sklepa o njihovi izključitvi iz subjekta vpisa, in s tem pravico do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude (33., 67. in 74. člen Ustave RS). Z uspešno pritožbo zoper izpodbijane vpise bi dosegli - če bi se v gospodarskem sporu V Pg 1768/2023, v katerem tožijo na ugotovitev ničnosti oziroma na razveljavitev skupščinskega sklepa z dne 26. 10. 2023 o njihovi izključitvi iz subjekta vpisa, izkazalo, da je zahtevek utemeljen - po uradni dolžnosti ponovno vpisali (398. člen Zakona o gospodarskih družbah) kot družbeniki subjekta vpisa, izpodbijani vpisi pa bi bili zaradi nezakonite izključitve družbenikov prav tako nezakoniti. Vendar te navedbe ne dokazujejo obstoja konkretne in neposredne koristi. Četudi se, kot izhaja iz procesnopravnih izhodišč, predpostavi utemeljenost pritožb glede izpodbijanih vpisov, preprečitev teh vpisov ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja revidentov, ki je obstajal v trenutku odločanja sodišča druge stopnje; tj., da so izključeni kot družbeniki subjekta vpisa; da, na podlagi pravnomočne odločitve o vpisu njihove izključitve v sodni register, to dejstvo ni sporno; da z uspehom s pritožbo zoper izpodbijane vpise ne bi vnovič postali družbeniki.

16.Stališče sodišča druge stopnje, da revidenti tudi v trenutku odločanja sodišča druge stopnje niso imeli pravnega interesa za pritožbo, se tako izkaže za pravilno.

17.Na podlagi navedenega revizija prvega, drugega in tretjega udeleženca ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bili vložena. Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1, zavrnilo.

18.Po prvem odstavku 18. člena ZSReg vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče odločilo, da vsi udeleženci sami krijejo svoje stroške revizijskega postopka.

19.Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1V trenutku odločanja Vrhovnega sodišča je bil tožbeni zahtevek pred sodiščem prve stopnje zavrnjen, o pritožbi pa še ni bilo odločeno.

Zoper sklep sodišča druge stopnje so revidenti vložili predloga za dopustitev revizije, ki pa sta bila s sklepoma DoR SRG 4/2024 in DoR SRG 5/2024 zavrnjena (glede prvega, drugega, tretjega in četrtega revidenta) oziroma zavržena (glede petega revidenta).

3Odločba Ustavnega sodišča U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011.

4Sklepa Vrhovnega sodišča RS III Ips 78/2017-8 z dne 28. 8. 2018 in II Ips 360/2017 z dne 31. 1. 2019.

5Zobec, J., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 343.

6Zobec, J., nav. delo, str. 435.

7Zobec, J., nav. delo, str. 351.

8Zobec, J., nav. delo, str. 361.

9Zobec, J., nav. delo, str. 509-510.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 32, 32/1

Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 36, 36/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.