Jedro

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava prejem računa, ne zatrjuje pa da ga je zavrnil, mora ostale okoliščine v zvezi z nastankom terjatve dokazati dolžnik sam.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje naložilo dolžniku, da v roku 8 dni od prejema sklepa plača upniku 11.038,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov in stroške izvršilnega postopka, ki jih je odmerilo na 18.700,00 SIT ter zaradi izterjave te terjatve zoper dolžnika dovolilo izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin.

Zoper ta sklep je vložil ugovor dolžnik po svojem pooblaščencu, ta ugovor pa je sodišče prve stopnje posredovalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. V tem ugovoru navaja le, da račun in opomin pred tožbo ne dokazujeta obstoja pravnega razmerja med strankama, naročilnic, na katere se račun sklicuje, pa upnik tožbi ni priložil. Navaja še, da se je sicer pri njem oglasila akviziterka upnika in mu ponudila oglaševanje v telefonsko-poslovnem imeniku, vendar pa je bilo dogovorjeno, da bo upnik izdelal osnutek oglasa in ga dostavil v potrditev dolžniku, s tem osnutkom pa dolžnik ni bil zadovoljen.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba ugovor dolžnika, ki ga sedaj pritožbeno sodišče obravnava kot pritožbo, šteti v skladu z določilom 2. odst. 53. čl. in 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) kot neobrazložen in s tem neutemeljen. Dolžnik priznava, da je račun upnika dobil in ne trdi, da bi ga zavrnil. Isto velja glede opomina pred tožbo. Ostale okoliščine, ki jih navaja, pa je dolžan dokazati sam. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.