Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri tem je poudarilo, da ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi obdolženca.

Izrek

Pritožba obdolženca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po čl. 98/I v zvezi s čl. 95/IV ZKP se obdolženec oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Trebnjem je s citirano sodbo spoznalo obdolženca za krivega zaradi kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/I KZ in mu izreklo kazen 6 mesecev zapora, katero mu je združilo skaznijo 11 let in 6 mesecev zapora iz sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr.št. K 269/95 z dne 6.10.1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. I Kp 1391/98 z dne 9.2.1999 in mu izreklo enotno kazen 11 let in 11 mesecev zapora. Sodišče je obdolžencu v izrečeno kazen vštelo pripor in del že prestane kazni ter ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP.

Zoper sodbo je vložil pritožbo obdolženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Višji državni tožilec je v pismenem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, svoje zaključke pa tudi prepričljivo obrazložilo, ko je obdolženca spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja. Po oceni pritožbenega sodišča je utemeljeno tudi verjelo izpovedi oškodovančevega predstavnika in zanesljivo zaključilo, da obdolženec ob odhodu iz oškodovančevega hotela v njem ni pustil nobenih vrednih stvari, s katerimi bi se lahko poplačalo njegovo bivanje v hotelu, ravno tako ob prijetju pri sebi ni imel potrebnega denarja za plačilo hotelskih uslug. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe, v katere pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov, tudi prepričljivo ocenilo kot goljufiv način, s katerim je obdolženec prepričal predstavnike hotela o svoji zmožnosti plačila. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zato ocenilo kot neutemeljene pritožbene navedbe obdolženca, češ da je sodišče prve stopnje neutemeljeno poklonilo vero predstavniku oškodovanca, ravno tako ni podana nobena napaka v kazenskem postopku, ker je o zadevi odločila ista sodnica posameznica kot v razveljavljeni sodbi z dne 13.5.1998. Ker v skladu s 386. čl. ZKP pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podana v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji, je pritožbeno sodišče ocenilo tudi obdolžencu izrečeno kazen in ugotovilo, da ji ni mogoče odrekati pravičnosti in zakonitosti.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vse olajševalne in obteževalne okoliščine in pravilno izreklo obdolžencu tudi enotno kazen.

Ker je pritožbeno sodišče ocenilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje niti zatrjevanih nepravilnosti niti takšnih, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu s čl. 383/I ZKP po uradni dolžnosti paziti v korist obdolženca, je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemlejeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obdolženca pa oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.