Jedro

Premoženje, ki ga je imela zapustnica pred sklenitvijo izročilne pogodbe, ne more biti predmet dedovanja, ker je zapustnica s tem premoženjem razpolagala pred oporoko. Sporno izročilno pogodbo je pritožnica že neuspešno izpodbijala v pravdi. Odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka je pravnomočna in pritožnico veže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da v zapuščino spadajo nepremičnine zapustnice, vpisane v k.o. X. in k.o. Y. ter nepremičnine po domače „gozd L.“, ležeče v k.o. Z., skupaj 65 obveznic SOS2E na računu pri KDD, d.d., Ljubljana in odškodnina, ki zapustnici pripada po pokojnem bratu A. K. na podlagi odločbe SOD, d.d., Ljubljana z dne 9.12.2010, za dediče na podlagi oporoke z dne 17.4.2005 razglasilo zapustničine vnuke B. S., J. S. in R. V. S., vsakega do 3/10, za nujno dedinjo do 1/10 pa zapustničino hčer L. K. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila nujna dedinja. Navaja, da v sklepu niso zajete vse nepremičnine in drugo, kar je zapustnica posedovala pred sklenitvijo izročilne pogodbe z dne 25.3.2005. Poudarja, da ji iz zapuščine pripada dedni delež, kot ji ga je mati že priznala v izjavi o dedovanju z dne 26.7.2005, ki je oporoka. Zahteva, da ji sodediči vrnejo njena vlaganja v obnovo hiše in pomožnih objektov, ki so bila zajeta z izročilno pogodbo in jih je zapustnica pritožnici že priznala v izjavi z dne 26.7.2005. Izročilna pogodba z dne 25.3.2005 je neveljavna, čeprav je pritožnica tožbo izgubila. V oporoki z dne 17.4.2005 ni izkazana poslednja volja zapustnice. Ta oporoka je neveljavna. Napisana je bila pod prisilo in po nareku rodbine P., saj zapustnica ni bila sposobna izraziti svoje prave volje. Pritožnica se ne strinja z izključitvijo iz oporoke. Dediči niso dokazali, da si je kaj prilastila. Delnice ne morejo biti predmet dedovanja, saj jih je mati odstopila pritožnici z izjavo z dne 26.12.2003, ker je živela pri njej in jo preživljala. V sklepu niso zajete nepremičnine iz Agrarne skupnosti N., kjer je zapustničinemu očetu pripadal solastni delež 8/264. Od tega bi moralo biti na zapustnico vknjiženih 6/264, zato je v dopolnilnem sklepu D 43/98 z dne 13.1.2006 napaka. Pritožnica prosi, da se naštete nepravilnosti odpravijo, njej pa omogoči bivanje v zapustničini hiši v P. Poslednja volja zapustnice je bila namreč, da vsi otroci enako dedujejo.

3. Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo obseg zapuščine ter krog zapustničinih dedičev in njihove dedne deleže. Pri tem je pravilno upoštevalo, da v zapuščino sodi samo tisto premoženje, ki je bilo last zapustnice v trenutku njene smrti, ko je bilo uvedeno dedovanje. Pri razglasitvi dedičev se je pravilno oprlo na časovno zadnjo oporoko zapustnice z dne 17.4.2005. Ker pritožnica te oporoke ni izpodbijala, čeprav jo je sodišče prve stopnje s takšnim zahtevkom napotilo na pravdo, se v pritožbi ne more več uspešno sklicevati na domnevno neveljavnost te oporoke. Glede na njeno vsebino pritožnici po zakonu pripada samo nujni delež. Takšna je bila volja zapustnice. Oporočnim dedičem v zvezi s tem ni treba ničesar dokazovati, kot si zmotno razlaga pritožnica.

6. Premoženje, ki ga je imela zapustnica pred sklenitvijo izročilne pogodbe, ne more biti predmet dedovanja, ker je zapustnica s tem premoženjem razpolagala pred oporoko. Sporno izročilno pogodbo z dne 25.3.2005 je pritožnica že neuspešno izpodbijala v pravdi. Odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka je pravnomočna in pritožnico veže. Odveč so zato obširne pritožbene navedbe o razlogih za neveljavnost te pogodbe. Ker so bila po pritožbenih trditvah z izročilno pogodbo zajeta tudi vlaganja pritožnice v obnovo hiše in pomožnih objektov, to premoženje ne more biti predmet dedovanja. Zatrjevana vlaganja oziroma njim ustrezen solastni delež, ki si ga lasti pritožnica, zato niso stvar zapuščinskega postopka. Izjave zapustnice z dne 26.7.2005, ki pritožnici priznava njena vlaganja, zapuščinsko sodišče torej ni bilo dolžno upoštevati. Enako velja za drugo izjavo zapustnice z istega dne, za katero pritožba trdi, da je v resnici oporoka. Ta izjava je resda starejša od zapustničine oporoke z dne 17.4.2005, ker pa je v njej navedeno premoženje zapustnice bilo tudi predmet izročilne pogodbe, je treba za presojo navedene izjave uporabiti 102. člen Zakona o dedovanju (ZD), po katerem ima vsako poznejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, za posledico preklic naklonitve te stvari.

7. Pritožbena trditev, da je zapustnica obveznice, navedene v izpodbijanem sklepu, odstopila pritožnici, ni utemeljena. Glede na pojasnilo Slovenske odškodninske družbe, d.d., kjer je sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa opravilo poizvedbe, do (veljavnega) prenosa obveznic očitno ni prišlo, zato je bilo tudi to premoženje predmet oporočnega razpolaganja in dedovanja.

8. Neupoštevna je tudi pritožbena trditev glede zapustničinega solastnega deleža na nepremičninah iz Agrarne skupnosti N., ki ga je zapustnica podedovala po svojem očetu. Če je pri tem res prišlo do napake, kot trdi pritožnica v pritožbi, bi morala pritožnica to uveljavljati v zapuščinskem postopku po zapustničinem očetu, bodisi s pritožbo bodisi s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Dokler je odločitev o navedenem premoženju pravnomočna, pa je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega zapuščine nanjo vezano.

9. Po navedenem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Ostale pritožbene trditve niso bile pomembne za pritožbeni preizkus, zato nanje ni treba odgovarjati. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD potrdilo sklep sodišča prve stopnje.