Jedro

Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost pa se dokazuje z zapisnikom o sodni poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Posebno potrdilo o izvršljivosti ni potrebno.

Za dokaz obstoja opravičljivih zdravstvenih razlogov za izostanek z naroka je uveljavljeno dokazno pravilo, po katerem mora stranka obstoj takih razlogov dokazati s predložitvijo zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu. Takega zdravniškega potrdila dolžnik vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil, zato je sodišče prve stopnje svojo odločitev upravičeno sprejelo brez njegovega zaslišanja.

Dolžnik je k pritožbi priložil zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka 25. 8. 2017 zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni, ki mu je onemogočala prihod na sodišče, izdano dne 27. 9. 2017, torej po izdaji izpodbijanega sklepa, in Obvestilo zdravniku Splošne bolnišnice z dne 14. 9. 2017, iz katerega izhaja, da je bil dolžnik od 25. 8. 2017 do 14. 9. 2017 hospitaliziran, zaradi česar ju prej niti ni mogel predložiti in zato predstavljajo dovoljeno pritožbeno novoto.

Sodišče, ki je ustavilo izvršbo, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi, če je pritožbi priloženo dokazilo o plačilu varščine.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 19. 9. 2017 se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II. Pritožbi upnika zoper sklep z dne 17. 11. 2017 se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 19. 9. 2017 je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo, sklenilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka in da je dolžan upnici v roku 8 dni povrniti stroške v znesku 1.032,67 EUR s pripadki.

2. Zoper sklep se pravočasno, po pooblaščencih, iz vseh pritožbenih razlogov, pritožuje dolžnik. Navaja, da iz izvršilnega naslova, sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1860/2013 z dne 9. 4. 2015, ne izhaja, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, kar je navedel tudi upnik v predlogu za izvršbo. Zato trdi, da je predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv in ga je potrebno zavrniti. Nadalje navaja, da je trdil, da terjatev še ni zapadla, ker je bil sklenjen dogovor o podaljšanju roka za plačilo, za kar je predlagal svoje zaslišanje. Ker dokaza z zaslišanjem dolžnika ni izvedlo, je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti postopka, enakega obravnavanja strank, dolžniku ni bila dana možnost izjave, kršena pa mu je bila tudi pravica do sodelovanja v postopku. Na dan naroka je sodišče prejelo prošnjo za preklic s pojasnilom, da je dolžnik hospitaliziran in da se naroka osebno ne more udeležiti, za kar je dolžnik dostavil tudi zdravniško dokumentacijo Splošne bolnišnice iz katere izhaja, da je bil 25. 8. 2017 hospitaliziran. Ni pa še takrat mogel predložiti zdravniškega potrdila na ustreznem obrazcu, ki je bilo izdano 27. 9. 2017 in iz katerega izhaja, da se dolžnik obravnave ne more udeležiti. Prilaga ga sedaj k pritožbi, kot tudi odpustnico Splošne bolnišnice z dne 24. 9. 2017, iz katere izhaja, da je bil dolžnik hospitaliziran od 25. 8. 2017 do 14. 9. 2017. Zaradi navedenega meni, da bi moralo sodišče opraviti zaslišanje dolžnika na kasnejšem naroku. Ker v času vlaganja vloge za preložitev zdravniško potrdilo še ni bilo izdano, je dolžnik predlagal tudi postavitev izvedenca medicinske stroke. Meni, da je njegova vloga z dne 25. 8. 2017 vsebovala vse potrebna dejstva in dokaze za preložitev naroka v tej zadevi, pa ga sodišče kljub temu ni preložilo, narok je izvedlo in upnico enostransko zaslišalo, dokaza z zaslišanjem dolžnika pa ni izvedlo. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnika upnica predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 11. 2017 pa je sodišče prve stopnje izvršbo na premičnine ustavilo.

5. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnica. Navaja, da je bila v tej izvršilni zadevi za izvršiteljico najprej imenovana mag. T. K., kateri je upnica varščino v višino 600,00 EUR že plačala. Po določitvi novega izvršitelja D. M., pa je upnica ob pozivu na ponovno plačilo varščine menila, da gre za pomoto, saj je izvršiteljica izvršilna dejanja že opravila. A je v izogib ustavitve izvršbe na premičnine plačala tudi dodatno zahtevano varščino v višini 300,00 EUR, za kar prilaga dokazilo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

**O pritožbi zoper sklep I 240/2016 z dne 19. 9. 2017:**

8. V skladu z določbo petega odstavka 40. člena ZIZ upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, za tuji izvršilni naslov pa, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Upnik je svoj predlog za izvršbo temeljil na sklenjeni sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1860/2013 z dne 9. 4. 2015. Izvršljiva sodna poravnava je izvršilni naslov (1. točka prvega odstavka 17. člena ZIZ). Kdaj je ta izvršljiva pa določa 20. člen ZIZ in posebno potrdilo o izvršljivosti ni potrebno.1 Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost pa se dokazuje z zapisnikom o sodni poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Upnik je k predlogu za izvršbo priložil fotokopijo sodne poravnave, opremljene s klavzulo pravnomočnosti na dan 9. 4. 2015, iz katere izhaja zapadlost terjatve upnice in torej tudi izvršljivost sodne poravnave na dan 30 8. 2015, in s tem zahtevi iz petega odstavka 40. člena ZIZ zadostil. Ta pritožbeni razlog tako ni utemeljen.

9. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da opravičljivih razlogov za preložitev naroka dne 25. 8. 2017 ni bilo. Sodišče sme v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. V skladu s prvim odstavkom 115. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Dolžnik ima pooblaščenca, ki je bil na narok dne 25. 8. 2017 pravilno vabljen že 7. 7. 2018, izostanka pa ni ustrezno opravičil. Bolezen stranke ni tudi razlog za nepristop njenega pooblaščenca, iz razlogov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje, pa odsotnost pooblaščenca le zaradi razpisanih narokov v drugih zadevah, ne utemeljuje preložitve naroka. Gre za izjemo, te pa je treba razlagati restriktivno. Izoblikovano stališče sodne prakse je, da odvetnika zavezuje posebna skrbnost glede zagotovitve nadomeščanja predvidljive odsotnosti.2 Po stališču Ustavnega sodišča RS3 iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS izhaja, da mora biti stranki v pravdnem postopku iz opravičenih razlogov načelno omogočena preložitev naroka, vendar te pravice ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave RS. Osebna navzočnost izbranega pravnega zastopnika je res strankina pravica; vendar mora izbrani pravni zastopnik zagotoviti svojo navzočnost, da postopek ne bi bil oviran. Pri zastopanju stranke mora namreč pooblaščenec ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Pri uveljavljanju in varovanju zakonitih pravic in pravnih koristi svojih klientov mora pomagati sodišču s svojim nastopom in s svojimi predlogi. Zagotovitev substituta za zastopanje na naroku za glavno obravnavo brez dvoma spada v okvir dolžne skrbnosti vsakega odvetnika.

10. Pritožbi je pritožbeno sodišče ugodilo na podlagi k pritožbi priloženih dokazil o upravičeni odsotnosti dolžnika na naroku dne 25. 8. 2017, z vidika njegovega ne pristopa na narok zaradi njegovega zaslišanja kot stranke.

11. Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. V skladu z drugim odstavkom 258. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa sme sodišče odločiti, da se zasliši samo ena stranka, če druga stranka noče izpovedati ali se ne odzove sodnemu vabilu. Opirajoče se na navedeno določbo je sodišče na naroku dne 25. 8. 2017 zaslišalo le upnico, ker je štelo, da se dolžnik vabilu na zaslišanje brez opravičljivega razloga ni odzval. 12. Le nenadna in nepredvidljiva ovira (bolezen ali poškodba) je opravičljiv razlog za izostanek z naroka (prim. drugi odstavek 115. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).4 S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo na dan razpisanega naroka predlagano izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca, katerega je dolžnik predlagal v dokaz svojih trditev o upravičeni odsotnosti zaradi hospitalizacije. V drugem odstavku 115. člena ZPP je namreč za dokaz obstoja opravičljivih zdravstvenih razlogov uveljavljeno dokazno pravilo, po katerem mora stranka obstoj takih razlogov dokazati s predložitvijo zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu. Takega zdravniškega potrdila dolžnik vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil, zato je sodišče prve stopnje svojo odločitev upravičeno sprejelo brez njegovega zaslišanja. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče pritrjuje, da niti iz tistega dne predložene zdravniške dokumentacije Splošne bolnišnice z dne 25. 8. 2017, o sprejemu na oddelek zaradi antibiotične terapije (ob 7:51), ni mogoče razbrati, da je bila bolezen in antibiotična terapija tega dne takšna, ki bi dolžniku onemogočila prihod na sodišče in sodelovanje na naroku (ob 12:00), pritožba argumentirano niti ne nasprotuje. Ob naveden pa je bil zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik (vse do izdaje izpodbijanega sklepa) ni izkazal, da bi opravičeno izostal z naroka, in da so bili zato podani pogoji po drugem odstavku 258. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi česar je zaslišalo le upnico, in zaradi zaslišanja dolžnika naroka ni prestavljalo, pravilen.

13. Ker pa je dolžnik k pritožbi priložil zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka 25. 8. 2017 zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni, ki mu je onemogočala prihod na sodišče, izdano dne 27. 9. 2017, torej po izdaji izpodbijanega sklepa, in Obvestilo zdravniku Splošne bolnišnice z dne 14. 9. 2017, iz katerega izhaja, da je bil dolžnik od 25. 8. 2017 do 14. 9. 2017 hospitaliziran, zaradi česar ju prej niti ni mogel predložiti in zato predstavljajo dovoljeno pritožbeno novoto v smislu določbe 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bilo treba pritožbi dolžnika ugoditi, izpodbijani sklep v celoti razveljaviti (odločitev o stroških postopka je odvisna od odločitve o ugovoru), ter zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj bo sodišče prve stopnje lažje in hitreje odpravilo ugotovljeno postopkovno kršitev ter dopolnilo dokazni postopek, hkrati pa tudi ocenjuje, da to ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja v brez nepotrebnega odlašanja (prvi in drugi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če namreč sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza, kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku in zato za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

**O pritožbi zoper sklep I 240/2016 z dne 17. 11. 2017:**

15. Prvi odstavek 38a. člena ZIZ določa, da se lahko za zavarovanje plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelja zahteva plačilo varščine. Peti odstavek navedenega člena pa določa sankcijo, če upnik varščine ne plača na način in v roku, ki ga določi izvršitelj oz. če ne predloži dokazila o plačilu. V teh primerih izvršitelj o tem obvesti sodišče, ki izvršbo ustavi. Po šestem odstavku 38a. člena ZIZ pa lahko sodišče, ki je ustavilo izvršbo, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi, če je pritožbi priloženo dokazilo o plačilu varščine. Nesmiselno bi bilo namreč vztrajati pri ustavitvi izvršbe, ki bi jo upnik lahko ponovno začel, s čimer bi se le povečevali izvršilni stroški.

16. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi obvestila izvršitelja, da upnica zahtevane varščine v roku ni plačala oziroma o tem ni predložila dokazila.

17. Ker je upnica k pritožbi priložila potrdilo o plačilu zahtevane varščine, je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz šestega odstavka 38a. člena ZIZ njeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**PRAVNI POUK:**

18. Zoper I. točko izreka tega sklepa, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v delu, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

19. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

20. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 21. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Tako tudi sklepa VSK I Ip 452/2015 z dne 4. 5. 2016 in VSL I Ip 718/2018 z dne 22. 3. 2018. 2 Tako npr. Vrhovno sodišče RS v II Ips 495/99, II Ips 322/2000 in II Ips 431/2009. 3 Sklep Up 346/2002 4 V skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko sodišče, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.