Jedro

Tožnica v tem sporu uveljavlja ugotovitev obstoja prednostne terjatve za plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je terjatev priglasila v stečajnem postopku nad toženo stranko, stečajni upravitelj pa je takšno terjatev prerekal. Za povrnitev pravdnih stroškov veljajo pravila pravdnega postopka, ki veljajo tudi glede dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki, v skladu z načelom uspeha v sporu. Ker je tožnica v celoti uspela v sporu o glavni stvari (za plačilo odpravnine in odškodnine), je v skladu s 154. in 155. členom ZPP upravičena do povrnitve priglašenih stroškov, ki so bili potrebni v tem individualnem delovnem sporu. Pri tem velja, da terjatev za povrnitev pravdnih stroškov, nastalih do dneva začetka stečajnega postopka, nima prednostne narave po 21. členu ZFPPIPP, temveč gre za navadno terjatev.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se na novo glasi: „I. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožnice do tožene stranke v znesku 735,93 EUR.

II. V presežku (za ugotovitev obstoja terjatve v znesku 426,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2014 dalje do plačila) se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške postopka v znesku 1.084,46 EUR v roku 8 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila“.

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji prednostna terjatev tožnice do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov v znesku 378,30 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2014 do plačila (I. točke izreka sodbe). V presežku, tj. glede obstoja terjatve tožnice do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov v znesku 783,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2014 dalje do plačila, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti nadaljnje stroške postopka v znesku 132,26 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (III. točka izreka sodbe).

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeno sodbo nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki ji je iz naslova prijavljene terjatve za plačilo stroškov postopka priznalo le znesek 378,30 EUR. Navaja, da so ji do začetka stečajnega postopka nastali stroški sodnih taks v znesku 250,00 EUR, materialni stroški v znesku 20,00 EUR ter strošek prijave terjatve v stečajnem postopku, kar skupaj znaša 818,80 EUR. Poleg tega bi moralo sodišče priznati tudi nadaljnje stroške postopka, tj. nagradi za prvi narok in narok v ponovljenem postopku v znesku 137,70 EUR, ki so nastali po začetku stečajnega postopka. Sodišče je napačno izračunalo uspeh strank v tem sporu. Ker tožnica ni uspela le z neznatnim delom zahtevka za povrnitev stroškov postopka, uspela pa je v glavni stvari, je upravičena do povrnitve stroškov v celoti. Zahteva povračilo stroškov postopka s pritožbo.

3. Tožena stranka v pritožbi navaja, da terjatev za povrnitev pravdnih stroškov, ki jo je tožnica priglasila v stečajnem postopku, ni prednostna, temveč gre za navadno terjatev. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od prisojenih pravdnih stroškov že od začetka stečajnega postopka dalje, saj ta terjatev takrat sploh še ni nastala. Poleg tega je sodišče odmerilo nadaljnje pravdne stroške po Odvetniški tarifi namesto po Zakonu o odvetniški tarifi iz leta 2008. Sodišče bi moralo toženi stranki priznati tudi potne stroške pooblaščenca za pristop na narok. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnica v tem sporu uveljavlja ugotovitev obstoja prednostne terjatve za plačilo pravdnih stroškov v znesku 1.161,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2014 dalje. Terjatev v navedenem znesku je tožnica priglasila v stečajnem postopku nad toženo stranko, stečajni upravitelj pa je takšno terjatev prerekal. Za povrnitev pravdnih stroškov veljajo pravila pravdnega postopka, ki veljajo tudi glede dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki, v skladu z načelom uspeha v sporu. Ker je tožnica v celoti uspela v sporu o glavni stvari (za plačilo odpravnine in odškodnine v znesku 8.953,74 EUR), je v skladu s 154. in 155. členom ZPP upravičena do povrnitve priglašenih stroškov, ki so bili potrebni v tem individualnem delovnem sporu. Pri tem velja, da terjatev za povrnitev pravdnih stroškov, nastalih do dneva začetka stečajnega postopka, nima prednostne narave po 21. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007 in nasl. - ZFPPIPP), temveč gre za navadno terjatev.

7. Upoštevaje drugi odstavek 20. člena Odvetniške tarife (OT, Uradni list, RS, št. 2/2015), se odvetniški stroški v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdvT-C), če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo te tarife in po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdvT-C). Glede na to, da je bila tožba v obravnavanem primeru vložena 20. 1. 2014, se za odločitev o stroških zastopanja v celoti uporabljajo določbe ZOdvT.

8. Kot potrebne za pravdo je pritožbeno sodišče priznalo naslednje stroške, nastale do začetka stečajnega postopka: nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v znesku 378,30 EUR, materialne stroške po tarifni številki 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR. Stroški zastopanja tožnice do dneva začetka stečajnega postopka tako znašajo 398,30 EUR, z davkom na dodano vrednost (87,63 EUR), skupaj 485,93 EUR, potrebni stroški tožnice skupaj z stroškom sodnih taks (250,00 EUR) pa 735,93 EUR.

9. Pri nadaljevanju pravdnega postopka po prerekanju upravitelja se šteje, da stroški tožnice niso nastali takrat, ko so dejansko nastali, ampak šele takrat, ko je sodišče o njih odločilo s sodno odločbo, kot to določa 163. člen ZPP. Navedeno pomeni, da tožnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od 24. 3. 2014 oziroma dneva začetka stečajnega postopka dalje do plačila.

10. Tožena stranka mora v primeru, ko je upravitelj neutemeljeno prerekal terjatev in se je nadaljeval pravdni postopek, začet pred stečajem, plačati vse pravdne stroške, torej tudi tiste, ki so nastali po začetku stečajnega postopka. Tožnica je v postopku na prvi stopnji utemeljeno priglasila 1.084,46 EUR nadaljnjih stroškov postopka (349,20 EUR nagrade za narok po tar. št. 3102 ZOdvT in 349,20 EUR nagrade za narok v ponovljenem postopku, 170,50 EUR za prijavo terjatve po tar. št. 3436 ZOdvT in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT ter 22 % davek na dodano vrednost), ki jih je tožena stranka v skladu z določili 354. člena ZFPPIPP kot strošek stečajnega postopka dolžna povrniti v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

11. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi pete alineje 358. člena ZPP delno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških, v nespremenjenem izpodbijanem delu pa odločitev potrdilo na podlagi 353. člena ZPP, tako kot je razvidno iz izreka.

12. Stranki sta s pritožbama uspeli v približno enakem obsegu, zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s drugim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.