Jedro

Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovi izdaji pristopiti restriktivno.

Zadržanost enega od staršev pri izvajanju starševske skrbi ni razlog za začasno odločanje o vprašanjih starševske skrbi, saj kadar je eden od staršev zadržan pri izvajanju starševske skrbi, to izvaja drugi od staršev sam.

Ocena vzgojnih kapacitet in sposobnosti staršev na podlagi posnetkov je zelo tvegana, vlaganje takšnih posnetkov v spis pa praviloma prav v ničemer ne prispeva k varovanju koristi otrok.

Izrek

I. Pritožba predlagateljice zoper sklep s 17. 2. 2021 se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep z 29. 3. 2021 v izpodbijani 2./IV. točki izreka v zvezi s 3., 4. in 5. točko izreka razveljavi, v II. in 1./IV. točki izreka v zvezi s 3., 4. in 5. točko izreka pa razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče v tem nepravdnem postopku odloča o dodelitvi otrok udeležencev postopka, skoraj osemletne A. A. in petletne B. B., v vzgojo in varstvo, o ureditvi stikov ter določitvi preživnine.

2. Z izpodbijanim sklepom s 17. 2. 2021 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začasno zaupanje deklic v vzgojo in varstvo materi, prešolanje A. A. in zamenjavo vrtca B. B. ter očetov predlog za začasno zaupanje deklic v vzgojo in varstvo njemu. Z začasno odredbo je uredilo stike deklic z očetom tako, da potekajo (oziroma so potekali) v času trajanja pouka v šoli vsak dan od ponedeljka do petka, ko ju oče prevzame v šoli in vrtcu do tedaj, ko ju mama po zaključku delovnega časa prevzame na očetovem domu ter vsak tretji vikend, ko ju oče v petek prevzame v šoli in vrtcu do nedelje ob 17. uri, ko ju pripelje na materin dom. Uredilo je še stike med prvomajskimi počitnicami.

3. Z izpodbijanim sklepom z 29. 3. 2021 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora predlagateljice in nasprotnega udeleženca zoper sklep s 17. 2. 2021 ter zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Po uradni dolžnosti pa je izdalo začasno odredbo, da stiki med deklicama in očetom potekajo vsako drugo nedeljo med 9. in 18. uro ter odločilo, da se A. A. izpiše iz osnovne šole v X. in vpiše v osnovno šolo v Y., B. B. pa se izpiše iz vrtca v X. in vpiše v vrtec v Y. Določilo je trenutek začetka veljavnosti začasne odredbe o prepisu iz osnovne šole, določilo denarno kazen in čas veljavnosti začasne odredbe: velja do drugačne odločitve sodišča oziroma 3 mesece od vročitve sklepa.

4. Zoper sklep s 17. 2. 2021 se je pritožila predlagateljica, ugovora pa sta vložila oba udeleženca postopka; zoper sklep z 29. 3. 2021 se pritožuje nasprotni udeleženec.

5. Sodišče prve stopnje je pritožbenemu sodišču sicer predložilo v reševanje tudi „pritožbo“ nasprotnega udeleženca zoper sklep s 17. 2. 2021, ki pa po vsebini ni pritožba, ampak ugovor (zoper sklep o začasni ureditvi stikov), o katerem je sodišče prve stopnje odločilo v II. točki sklepa z 29. 3. 2021. 6. Predlagateljica v pritožbi zakonskih pritožbenih razlogov ne navede, predlaga pa razveljavitev sklepa s 17. 2. 2021. Izpostavlja, da ji sodišče ni dalo možnosti, da bi dokazala navedbe o tem, da nasprotni udeleženec pušča A. A. brez varstva in o nasilju nad njo, saj ni izvedlo dokazov.

7. Pritožbo je po tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo z 29. 3. 2021, umaknila v delu, v katerem je izpodbijala zavrnitev predloga za prešolanje A. A. in zamenjavo vrtca B. B. 8. Nasprotni udeleženec na pritožbo predlagateljice ni odgovoril. 9. Zoper sklep z 29. 3. 2021 se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec in predlaga razveljavitev sklepa.

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da imata deklici očeta radi in sta radi z njim, so stiki prestrogo omejeni. Takšna ureditev je v popolnem nasprotju s koristjo obeh hčera.

Pritožnik ponovno izpostavlja, da 30. 12. 2020 avtomobila ni vozil pod vplivom psihoaktivnih snovi, opozarja, da sta mu bila kri in urin odvzeta šele po prejemu medikamentozne terapije in svoje stališče obsežno argumentira. Navaja, da z alkoholom in drogami nima težav, ni odvisnik in tudi ne redni ali občasni uživalec drog, predloži potrdila.

Ugotovitev, da je zgolj nasprotni udeleženec tisti, ki je hčerkama grozil s tepežem, ocenjuje za nekritično, ob tem, ko je predlagateljica priznala, da je hčerki „mogoče kdaj vzgojno udarila po riti“, jima grozila in prepovedovala uporabo stvari.

Pritožnik opisuje, da nima vzgojnega primanjkljaja, hčeri sta imeli pri njem po šoli in vrtcu vedno pripravljeno kosilo, po kosilu so pogledali za domače naloge, nato skupaj kaj počeli, ustvarjali. Četudi sam zdaj ne more voziti, je ob prevozih vselej prisoten in zanje poskrbi.

Ob posnetkih, ki jih je vložila v spis, ga je predlagateljica sprovocirala in izzvala, nato pa ga skrivaj posnela. Pritožnik opisuje nekatere dogodke in konflikte med udeležencema postopka in prilaga posnetke.

Obsežno graja odločitev o prešolanju in menjavi vrtca, ocenjuje da ta grobo posega v njegove starševske pravice.

Predlaga drugačno ureditev stikov - deklici naj vikende preživljata pri predlagateljici, med tednom pa naj bosta pri njem, da ju mati pozno zvečer ne vozi domov in zgodaj zjutraj v vrtec in šolo.

10. Predlagateljica predlaga zavrnitev pritožbe.

11. Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena.

Uvodno o materialno pravnih izhodiščih

12. V skladu z določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovi izdaji pristopiti restriktivno. Temu izhodišču, ki ga je v odločbi Up-410/01(8) izpostavilo Ustavno sodišče RS, enotno sledi sodna praksa višjih sodišč s takšnim stališčem: Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja.

O bistveni kršitvi določb pravdnega postopka

13. Kot izhaja iz zgoraj povzete vsebine izpodbijanih odločitev sodišča prve stopnje, je to v obdobju dobrega meseca dni sprejelo povsem nasprotujoči si odločitvi o vprašanju prešolanja A. A. oziroma menjave vrtca B. B. ter stike uredilo na dva močno različna načina.1 To je skušalo obrazložiti s svojimi spoznavnimi zmožnostmi v trenutkih izdaje posameznega sklepa. Glede na posebnosti postopkov z začasno odredbo, slednje samo po sebi ni izključeno, a pritožbeno sodišča tako velike razlike med trditvenim in dokaznim gradivom 17. 2. 2021 in 29. 3. 2021 ne najde. Odločitvi o prešolanju in prepisu v nov vrtec v izpodbijanih sklepih si torej nasprotujeta v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Še v večji meri to velja za odločitev v IV. točki sklepa z 29. 3. 2021 in odločitev o zavrnitvi ugovorov (v pritožbi je izpodbijana le odločitev o ugovoru nasprotnega udeleženca). Odločitev o tem, da ugovora zoper sklep o stikih v začasni odredbi s 17. 2. 2021 nista utemeljena, nasprotuje hkratni odločitvi, da je treba stike po uradni dolžnosti urediti (povsem) drugače. Sodišče v družinskih postopkih sicer lahko v skladu z določbo 3. odstavka 102. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) po uradni dolžnosti začne postopke o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju ter otrokovih stikih in v teh postopkih (tudi po uradni dolžnosti) izda začasne odredbe, s katerimi je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, ne more pa biti izdaja nove začasne odredbe po uradni dolžnosti način za spremembo predhodne odločitve istega sodišča, v zvezi s katero so vložena pravna sredstva.

O začasni dodelitvi deklic

14. Predlog za začasno dodelitev otrok sta vložila oba starša, sodišče prve stopnje je oba predloga zavrnilo, zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica.

15. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ob odločanju o predlogu za začasno dodelitev deklic pravilno in ustrezno sledilo izhodiščem, predstavljenim v 12. točki obrazložitve zgoraj. Dokazi, ki jih je predložila predlagateljica, ne izkazujejo ogroženosti A. A. in B. B., ki bi jo bilo mogoče odpraviti z začasno dodelitvijo deklic predlagateljici. Na ogroženost tudi ne kažeta poročilo centra za socialno delo s 3. 2. 2021 ter mnenje istega z 19. 3. 2021, ki ju je pridobilo sodišče prve stopnje.

16. Pritožnica je svoj predlog za izdajo začasne odredbe utemeljevala predvsem s trditvami o prometni nesreči nasprotnega udeleženca in njegovem zdravljenju ter posledični nemožnosti dogovarjanja staršev o vsakdanjem življenju otrok, nato še s posledicami nesreče, ki naj bi nasprotnemu udeležencu preprečevale skrb za deklici. Višje sodišče v zvezi s tem opozarja, da zadržanost enega od staršev pri izvajanju starševske skrbi2 ni razlog za začasno odločanje o vprašanjih starševske skrbi, saj v skladu s 5. odstavkom 151. člena DZ, kadar je eden od staršev zadržan izvajati starševsko skrb, to izvaja drugi od staršev sam.

17. Predlagateljica torej tudi po prepričanju višjega sodišča ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da sta hčeri tako ogroženi, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe, ampak je treba pred tem začasno urediti položaj tako, da se ju dodeli v starševsko skrb njej.

O vprašanju prešolanja oziroma menjave vrtca

18. Začasna odredba o vprašanju prešolanja ali o menjavi vrtca je začasna odločitev sodišča o vprašanju izvajanja starševske skrbi, ki (praviloma, a to ni samo po sebi umevno3) bistveno vpliva na razvoj otrok; starša pa se o njem nista mogla sporazumeti.4

19. Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo obema, v skladu z 2. odstavkom 151. člena DZ odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, sporazumno in v skladu s koristjo otrok. Samo, če se starši niti ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, odloči o tem sodišče (4. odstavek 151. člena DZ). V skladu z določbo 3. odstavka 102. člena ZNP-1 lahko sodišče, kot je bilo zgoraj že pojasnjeno, po uradni dolžnosti začne postopke o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju ter otrokovih stikih. Postopek za odločanje o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, pa se v skladu s 104. členom ZNP-1 lahko začne le na predlog enega od staršev, otroka, ki je dopolnil 15 let, če je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, ali centra za socialno delo, ne po uradni dolžnosti.

20. V obravnavani zadevi tak meritorni predlog nikdar ni bil vložen. Predlagateljica je sicer vložila predlog za izdajo začasne odredbe o prešolanju in menjavi vrtca, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, sklep o tem pa je postal z umikom pritožbe (po izdaji sklepa z 29. 3. 2021) pravnomočen. Ko odloča o predlogu za odločitev o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju ter stikih, sodišče nima podlage za izdajo začasne odredbe o vprašanjih izvajanja starševske skrbi.

21. Odločitev o prešolanju A. A. in menjavi vrtca B. B. je bila, kot je razvidno iz obrazloženega, ob izdaji sklepa obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (saj je sodišče odločilo o vprašanju, o katerem je že tekel postopek z začasno odredbo). Izdaja začasne odredbe o vprašanju izvajanja starševske skrbi po uradni dolžnosti, pa predstavlja zmotno uporabo materialnega prava, torej določbe 4. odstavka 151. člena DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1. Slednje je terjalo razveljavitev sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

22. Višje sodišče glede na vsebino sklepa in navedbe predlagateljice še enkrat opozarja, da zadržanost enega od staršev pri izvajanju starševske skrbi ni (bila) razlog za začasno odločanje o vprašanjih starševske skrbi, saj v skladu s 5. odstavkom 151. člena DZ, kadar je eden od staršev zadržan izvajati starševsko skrb, to izvaja drugi od staršev sam.

23. Začasne odredbe niso in ne smejo biti nadomestilo meritornega odločanja.5 Kot je bilo že pojasnjeno, imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovi izdaji pristopiti restriktivno. Višje sodišče še opozarja, da se sodna praksa izogiba odločanju o prešolanju pred odločitvijo o zaupanju v varstvo in vzgojo6, izdaja začasne odredbe o prešolanju oziroma menjavi vrtca med šolskim letom pa je lahko le odgovor na izjemno situacijo, v kateri so otroci ogroženi. Tej tezi nasprotuje že odločitev v IV./4. točki izpodbijanega sklepa z 29. 3. 2021, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišče oziroma tri mesece od vročitve sklepa.

O vprašanju stikov

24. Tudi za začasno odredbo o stikih velja osnovno vodilo iz 161. člena DZ - sodišče jo izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Začasna odredba se izda samo glede vprašanja (področja), glede katerega je otrok ogrožen, in mora biti torej takšna, da (zmore) prepreči(ti) otrokovo ogrožanje.7 Sodišče prve stopnje je odločitev o stikih v sklepu s 17. 2. 2021 utemeljilo z obrazložitvijo, da deklici ogrožajo skrhani odnosi med staršema in nezmožnost konstruktivnega dialoga o stikih. Ker velja, da odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev (do katere zaradi konfliktov med staršema hitro pride) lahko povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki je težko popravljiva8, deklici pa ogroža tudi prisotnost ob konfliktih staršev, kar urejen in predvidljiv sodno določen režim stikov lahko omeji, pritožbeno sodišče pomislekov o nujnosti začasnega sodnega odločanja o stikih v tem trenutku nima.

25. Vprašanje, kako začasno urediti stike, je glede na oddaljenost med bivališčema udeležencev postopka in predlagateljičin službeni urnik, v veliki meri odvisno od tega, v katerem kraju se deklici šolata oziroma obiskujeta vrtec (kar je po prepričanju višjega sodišča v prvi vrsti botrovalo tako različnima odločitvama o stikih v izpodbijanih sklepih v razdobju dobrega meseca dni). Razveljavitev začasne odredbe o prešolanju oziroma menjavi vrtca zato terja tudi razveljavitev začasne odredbe o stikih in ponovno odločanje o predlogih pravdnih strank za ureditev stikov ob upoštevanju vseh pravno pomembnih dejanskih okoliščin in življenjskega ustroja deklic ter udeležencev postopka. V zvezi s tem mora pritožbeno sodišče pojasniti, da imajo takrat, ko na strani staršev ni okoliščin, ki bi ogrožale otroka, starši pri preživljanju časa z otroki prednost pred starimi starši, na kar pritožnik utemeljeno opozarja.

26. V sklepu z 29. 3. 2021 je sodišče prve stopnje ureditev stikov utemeljilo z ugotovitvijo, da ima nasprotni udeleženec očitno težave z uživanjem alkohola in drog, temelječo na poročilu o toksikološki preiskavi (priloga C 8), ki potrjuje prisotnost alkohola in drog na dan prometne nesreče, ter fotografijo (A 13), ki naj bi kazala na uživanje marihuane na domu nasprotnega udeleženca. Na podlagi posnetkov, ki jih je predložila predlagateljica, pa sodišče prve stopnje zaključuje, da oče nima ustreznih vzgojnih kapacitet in sposobnosti. Te zaključke pritožnik izpodbija. Opozarja, da je šlo pri prometni nesreči za enkratni dogodek, da ni odvisnik in da na fotografiji, ki jo je predložila predlagateljica (A 13), ni on. Opisuje, da hčerama s tepežem zagrozi, a ju nikoli ni udaril, predlagateljica pa je sama izpovedala, da ju je „mogoče kdaj vzgojno udarila po riti“.

27. Pritožbeno sodišče opozarja, da je dokazna vrednost skrivnih zvočnih posnetkov otrok (in staršev) močno vprašljiva, do česar se je sodna praksa že večkrat opredelila. Ocena vzgojnih kapacitet in sposobnosti staršev na podlagi tovrstnih posnetkov (tudi do stopnje verjetnosti) je zelo tvegana, vlaganje takšnih posnetkov v spis (česar sta se zdaj poslužila oba udeleženca postopka) pa praviloma prav v ničemer ne prispeva k varovanju koristi otrok.9 Če kaj, deklici ogroža prisotnost ob obračunavanju med udeležencema, terjanje staršev, da se v konfliktu opredeljujeta za eno ali drugo stran in sami vzameta v roke izvedbo stikov s staršema ter prehodov od enega k drugemu. Pritožbeno sodišče apelira na udeleženca postopka, da s tovrstnimi ravnanji nemudoma prenehata.

28. Četudi bi višje sodišče lahko sprejelo zaključek sodišča prve stopnje, da enkratni izvid, ki potrjuje prisotnost alkohola in drog na dan prometne nesreče, kaže na to, da ima nasprotni udeleženec težave z alkoholom in drogami, pa v obrazložitvi sodišča prve stopnje manjka sklep, ali in kako te težave ogrožajo mladoletni hčeri pravdnih strank. Ti ob prometni nesreči nedvomno nista bili z nasprotnim udeležencem10; ugotovitev o tem, da bi zaradi vdajanja alkoholu in/ali drogam nasprotni udeleženec opuščal skrb za deklici ali ju kakorkoli drugače ogrožal, pa v izpodbijanih sklepih ni. Predlagateljica je trditve v tej smeri sicer podala, a se sodišče prve stopnje do njih ni opredeljevalo.

29. Pritožbeno sodišče obsoja vsakršno nasilje nad otroki, tako fizično kot besedno in žaljivke, temelječe na telesnih ali osebnostnih lastnostih otrok11, a vseeno opozarja, da vsak roditelj kdaj v odnosu do otroka ravna manj primerno, slabše kot bi moral in mogel ravnati. Vsako tako ravnanje pa še ne utemelji drastičnega posega v obseg stikov z otroki, posebej v situaciji, kakršna je obravnavana, ko se, kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, neprimernih vzgojnih metod poslužujeta oba roditelja.

Sklepno; odločitev višjega sodišča in podlaga zanjo

30. Pritožba predlagateljice torej ni utemeljena; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep s 17. 2. 2021 v izpodbijanem delu potrdilo.

31. Pritožba nasprotnega udeleženca pa je, kot je bilo opisano, utemeljena. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je višje sodišče zato sklep z 29. 3. 2021 v IV/2. točki izreka v zvezi s 3., 4. in 5. točko izreka razveljavilo; v II. in 1./IV. točki izreka v zvezi s 3., 4. in 5. točko izreka pa razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje o stikih. Napotki za nadaljnje delo so v gornji obrazložitvi.

32. Na ostale navedbe v pritožbi višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev niso odločilnega pomena - bodisi zato, ker je višje sodišče pritožbi ugodilo že iz drugih razlogov, bodisi zato, ker niso pravno pomembne.

1 Ker so družinska razmerja dinamična, izdaja odločbe sicer ne povzroči, da razmerij ni mogoče ponovno drugače urejati, pa vendarle morajo biti za ponovno odločanje izpolnjeni zakonski pogoji - pravno odločilne okoliščine se morajo spremeniti. Sodišče mora imeti v mislih dejstvo, da otroci, posebej mlajši, rabijo varno, umirjeno okolje, ki jim ga dajeta rutina in ritem. 2 Na primer zaradi bolezni, prestajanja prostostne kazni ipd. 3 V zadevi VSL IV Cp 2909/2016 je bilo zavzeto stališče, da je vprašanje izbire, katero od javnih šol bo obiskoval otrok, ob nespornem dejstvu, da se programa šol v bistvenem ne razlikujeta, ter da je med krajema manj kot 20 kilometrov razdalje, vprašanje dnevnega življenja otrok, zaradi česar je ta izbira zaupana tistemu od staršev, pri katerem je otrok v varstvu, vzgoji in oskrbi. 4 Sodišče torej v takšnih primerih ne odloči o prešolanju, kot je naredilo v tem primeru, ampak (če presodi, da so za to izpolnjeni pogoji) nadomesti soglasje staršev. Prim.: VSL sodba in sklep IV Cp 1501/2019 ter sklepi IV Cp 2163/2018, IV Cp 2048/2018, IV Cp 1111/2018, IV Cp 2254/2015 in drugi. 5 Na kar je treba (tudi v luči določbe 166. in posebej 2. odstavka 166. člena DZ) opozoriti, ker je predlagateljica, kot je bilo že poudarjeno, sprva sicer predlagala izdajo začasne odredbe o prešolanju oziroma menjavi vrtca, ni pa predlagala meritornega odločanja o tem vprašanju. Opisana situacija bi torej terjala odločitev sodišča prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 166. člena DZ. 6 Prim. sklepa VSL IV Cp 1916/2018 in IV Cp 1988/2020. 7 Prim. Neža Pogorelčnik Vogrinec v: Komentar družinskega zakonika, red. Barbara Novak, Uradni list, Ljubljana, 2019, stran 513. 8 Prim. sklep VSL IV Cp 659/2016. 9 Prim. sklep VSL IV Cp 1853/2019. 10 Nekorektni so očitki predlagateljice, da sta se „hčerki v času, ko naj bi izvajal stik, nahajali pri sorodnikih, pa tudi sicer predlagateljica vztraja, da ni v njuno korist, da z njim preživita toliko časa kot z njo, saj ju očitno prepušča drugim ljudem, namesto da bi bil z njima“, posebej ker tudi sama deklici „prepušča drugim ljudem“. 11 Udeleženca postopka naj si poiščeta strokovno pomoč, da bosta ponotranjila mirnejši način starševanja.