Jedro

Tožnik je v prošnji za dodelitev BPP, v rubriki „Podatki o prosilcu“ navedel, da je gluh in zapisal ime in priimek ter telefonsko številko tolmačke za znakovni jezik. Tožena stranka tega podatka ni upoštevala, saj je iz vložene prošnje razvidno, da jo je izpolnil tožnik sam. Tožena stranka je s tem, ko tožniku ni zagotovila pravic, ki mu gredo na podlagi določbe 62. člena ZUP v povezavi z določbami ZUSZJ, kršila postopkovne določbe uporabi jezika v postopku. Po 5. točki drugega odstavka 237. člena ZUP pa se kršitev teh določb vedno šteje za bistveno kršitev postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 2178/2013 z dne 25. 11. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 2178/2013 z dne 25. 11. 2013, prošnjo A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrnila kot neutemeljeno. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec v obrazcu Prošnja za dodelitev BPP, pod podatki o premoženjskem stanju izrecno navedel oziroma obkrožil, da ni lastnik nobenega premoženja, torej da ni lastnik nobenega nepremičnega premoženja, stanovanja ali hiše, v kateri živi, drugega stanovanja ali hiše, poslovnih prostorov, kmetijskega in gozdnega zemljišča, stavbnega zemljišča), nobenega premičnega premoženja (osebnega vozila), kot tudi ne vrednostnih papirje in kapitalskih naložb. Tožena stranka je po uradni dolžnosti vpogledala v podatke Registra motornih vozil in ugotovila, da je prosilec lastnik registriranega osebnega avtomobila Volkswagen Golf 1.9 DCL, letnik 1997 in registriranega traktorja znamke Universal UTB 445 DTC, letnik 1996, kar pomeni, da je prosilec v obrazcu prošnje navedel neresnične podatke. V skladu s prvim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se namreč premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za BPP. Peti odstavek 20. člena ZBPP pa določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Iz sodne prakse izhaja, da se v primerih kot je navedeni, prosilčeva prošnja zavrne, pri tem pa ni relevanten prosilčev subjektivni odnos oziroma namen za neresnično navajanje podatkov, niti vrednost zamolčanega premoženja.

2. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Pojasnjuje, da je prošnjo vložil 22. 11. 2013 in ob prejemu obrazcev zaprosil za pomoč pri njihovi izpolnitvi, saj je gluh in napisano besedilo težko razume in zato tudi težko izpolnjuje obrazce. Ker pomoči ni dobil, je obrazce izpolnil sam. V rubriki „premično premoženje“ je obkrožil, da tega nima, saj vprašanja ni razumel. Na prometnem dovoljenju je namreč vpisana izvenzakonska partnerka, zato je mislil, da to pomeni, da je tudi lastnica. Šele po prejemu odločbe, ki mu jo je pretolmačila tolmačica za slovenski znakovni jezik, je razumel, da je prometno dovoljenje izdano na ime izvenzakonske partnerke, spodaj pa je kot lastnik osebnega avtomobila in traktorja vpisan tožnik. Neresničnih podatkov ni namerno navedel, do tega je prišlo izključno zaradi njegove gluhote in s tem povezanim težjim razumevanjem napisanega. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo pošlje toženi stranki v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Po prvem odstavku 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev BPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena, in sicer v takšnem primeru izda organ za BPP odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Sodišče pritrjuje stališču toženke, da za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke in da namen navajanja neresničnih podatkov ni odločilen.

6. Dejstvo, da je tožnik lastnik navedenih vozil, med strankama upravnega spora ni sporno, prav tako ni sporno, da tožnik obeh podatkov v prošnji za dodelitev BPP ni navedel. Sporno v zadevi pa je, ali je bil prosilec sposoben razumeti zahteve prošnje, katerih neupoštevanje povzroči posledico iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

7. V postopku za dodelitev BPP se na podlagi določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), tako tudi 62. člen ZUP, ki med drugim v sedmem odstavku določa, da imajo stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek ali ga ne morejo uporabljati zaradi invalidnosti, pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ jih je dolžan o tem poučiti.

8. V obravnavani zadevi je tožnik v prošnji za dodelitev BPP, v rubriki „Podatki o prosilcu“ navedel, da je gluh in zapisal ime in priimek ter telefonsko številko tolmačke za znakovni jezik. Tožena stranka tega podatka v postopku dodelitve BPP ni upoštevala, saj je iz vložene prošnje (kar potrjuje tožnik tudi v tožbi) razvidno, da jo je izpolnil tožnik sam. Sodišče v nadaljevanju opozarja tudi na Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (v nadaljevanju ZUSZJ), ki je natančno opredelil pravice gluhih oseb, pri čemer jim je izrecno zagotovljena pravica do uporabe znakovnega jezika v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave in izvajalci javnih pooblastil oziroma služb, v katerih se odloča o posameznikovih pravicah, obveznostih in pravnih interesih, ta pravica pa jim je zagotovljena tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih bi gluhota pomenila oviro pri zadovoljevanju njihovih potreb (10. člen ZUSZJ). Ker navedene določbe v spornem postopku niso bile upoštevane, je tožena stranka s tem, da to tožniku ni zagotovila pravic, ki mu gredo na podlagi določbe 62. člena ZUP, v povezavi s prej citiranimi določbami ZUSZJ, kršila postopkovne določbe o uporabi jezika v postopku. Po 5. točki drugega odstavka 237. člena ZUP se kršitev teh določb vedno šteje za bistveno kršitev postopka.

9. Iz zgoraj navedenega razloga je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe postopkovnih pravil, ki bodo tožniku omogočila sodelovanje v postopku na način, da ga osebna okoliščina, na katero je opozoril že v postopku pred toženo stranko, v postopku dodelitev BPP ne bo ovirala.