Jedro

Žagarska dejavnost s krožnimi žagami brez dvoma predstavlja dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, zlasti pa za tiste, ki morajo uporabljati krožno žago pri opravljanju žagarske dejavnosti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžna tožena stranka F., d.o.o. plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 407.600 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov, ki so navedeni v prvem odstavku izreka sodbe, in ji povrniti stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka vztraja pri trditvah, da ni odgovorna za nastalo škodo, saj ni lastnik ali imetnik žage, s katero naj bi tožeči stranki nastala škoda. Višje sodišče pa se nepravilno sklicuje na nevarno dejavnost. V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je glede na določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 - ZPP/99 - pri odločanju v tej zadevi uporabilo predpise Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - v nadaljevanju ZPP/77. Po uradni dolžnosti upoštevane (386. člen ZPP/77) bistvene kršitve pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja.

Revident niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Revizijske trditve, da sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili materialno pravo, pa niso utemeljene.

V postopku pred sodiščema druge in prve stopnje je bilo ugotovljeno, da se je tožnik poškodoval v času, ko je pri drugotoženi stranki delal na krožni žagi.

Žagarska dejavnost s krožnimi žagami (tako dejavnost opravlja tožena stranka) brez dvoma predstavlja dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, zlasti pa za tiste, ki morajo uporabljati krožno žago pri opravljanju žagarske dejavnosti (v obravnavanem primeru je bil to tožnik).

Za škodo od dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost, se odgovarja ne glede na krivdo (drugi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), odgovoren pa je tisti, ki se z njo ukvarja (prvi odstavek 174. člena ZOR).

V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka tista, ki se ukvarja z žagarsko dejavnostjo, pri kateri uporablja krožne žage (pri delu s tako žago se je poškodoval tožnik). To pa zadošča za materialnopravni zaključek, da je podana njena odškodninska odgovornost. Zato je neutemeljena revizijska trditev, da sta odločitvi sodišč druge in prve stopnje napačni že zato, ker ni bilo ugotovljeno, ali je tožena stranka tudi lastnik krožne žage.

Odločitve o višini tožeči stranki prisojenega denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo tožena stranka z revizijo ni izpodbijala. Ker gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, je revizijsko sodišče v tem delu izpodbijano sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP/77) in pri tem ugotovilo, da je prisojena odškodnina v skladu s kriteriji, ki so določeni v 200. členu ZOR in je primerljiva z odškodninami, ki so bile oškodovancem prisojene v podobnih primerih.

Po povedanem se je pokazalo, da revizija ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP/77).