Jedro

Revizija neutemeljeno navaja, da je bil zmotno uporabljen 60. člen ZPIZ-1, saj lahko revident dela s polnim delovnim časom kot invalid III. kategorije, vendar pa ni zmožen za delo, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, odpravilo odločbi tožene stranke z dne 12. 2. 2009 in 3. 9. 2009, tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodb izven dela in mu priznalo pravico do drugega dela v svojem poklicu oziroma do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami. O pravici in višini nadomestila mora odločiti tožena stranka s posebno odločbo, tožnik pa se je dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje. Ugotovilo je, da pri tožniku ni nastopila I. kategorija invalidnosti, niti ni postal invalid III. kategorije zaradi poškodbe pri delu.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je samozaposlena oseba po 15. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). Pri delu se je poškodoval 20. 1. 2004, posledice te poškodbe pa so se sčasoma še stopnjevale. Ker je bil ugotovljen za invalida III. kategorije, bi mu morala biti priznana pravica do delne invalidske pokojnine po 93. členu ZPIZ-1. Izvedenec in invalidska komisija II. stopnje sta tožnikovo zdravstveno stanje ocenila površno in pomanjkljivo. Nesmiselna je obrazložitev sodišča, v kateri mu razlaga, kako naj uredi svoj status.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija obsežno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (o nastanku poškodbe izven dela, teži telesne okvare in vrstah omejitev pri opravljanju dela), kar ni dovoljen revizijski razlog, zato revizijsko sodišče v tej smeri ni smelo preizkusiti izpodbijane sodbe (tretji odstavek 370. člen ZPP).

7. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je revident zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom, ki ga lahko opravlja le v višini prsnega koša, z občasnim premeščanjem bremen do 5 kg. Zaradi posledic poškodb izven dela je bila pri revidentu ugotovljena invalidnost III. kategorije. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je bila revidentu priznana pravica do drugega dela z omejitvami, o pravici in višini nadomestila za invalidnost pa mora odločiti tožena stranka s posebno odločbo. Pri revidentu torej ni nastala invalidnost I. kategorije, zato mu tudi ne pripada pravica do invalidske pokojnine (prva alineja 67. člena ZPIZ-1)

8. Revizija neutemeljeno navaja, da je bil zmotno uporabljen 60. člen ZPIZ-1, saj lahko revident dela s polnim delovnim časom kot invalid III. kategorije, vendar pa ni zmožen za delo, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti. Zakon namreč terminološko govori o nezmožnosti opravljanja dela na delovnem mestu, na katerem je delavec razporejen (3. alineja drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1), kar je treba pri samozaposlenih varovancih razlagati v luči ustavne odločbe U-I-40/09 z dne 4. 3. 2010, saj samozaposleni ni razporejen na delovnem mesto, ampak opravlja dejavnost. 9. Pri revidentu niso ugotovljene zdravstvene omejitve, zaradi katerih bi lahko opravljal le delo s krajšim delovnim časom, temveč da lahko dela z omejitvami drugo delo s polnim delovnim časom, zato mu tudi ne more biti priznana pravica do delne invalidske pokojnine, ki je vezana na opravljanje dela s krajšim delovnim časom zaradi ugotovljenih zdravstvenih omejitev (93. člen ZPZI-1).

10. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je v skladu s 378. členom ZPP sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.