Jedro

Iz spisa res ni razvidno, da bi bil zapisnik o ogledu objekta vročen tožeči stranki. Ker pa je bil v spis vložen na prvem naroku za glavno obravnavo in ga je na naslednjih dveh narokih, na katerih je prisostvoval tudi pooblaščenec tožeče stranke, sodnica prebrala, opustitev njegove vročitve tožeči stranki ni onemogočila učinkovitega sodelovanja v dokaznem postopku.

Tožena stranka ni zamudila z izpolnitvijo prve obveznosti (prenosom posesti) in ker ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano zamudo z izpolnitvijo druge obveznosti (prenosom lastninske pravice v zemljiški knjigi) ter zatrjevano škodo, je bil odškodninski zahtevek tožeče stranke materialnopravno pravilno zavrnjen.

Izrek

Revizija se v delu, s katerim izpodbija sodbo o zahtevkih za povrnitev stroškov popravila strehe zaradi zamakanja (117,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi), za povrnitev stroškov ogrevanja in temperiranja (355,70 EUR in 129,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi), ter za povrnitev stroškov za porabljeno električno energijo (128,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) zavrže. V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizije.

Obrazložitev

1. Pravna prednica tožeče stranke (v nadaljevanju tožeča stranka) je kot kupec s pravno prednico tožene stranke (v nadaljevanju tožena stranka) kot prodajalko sklenila prodajno pogodbo za Hotel ... v R. Tožeča stranka je trdila, da tožena stranka nepremičnine ni pravočasno prenesla v njeno last in posest, zaradi česar je s tožbo od nje zahtevala :- povrnitev izpada dohodka glede na pričakovani dohodek v obdobju, ko hotel ni mogel obratovati, - povrnitev stroškov, ki jih je plačala za popravilo strehe zaradi zamakanja, ogrevanje in temperiranje ter porabljeno električno energijo v obdobju, ko hotel ni mogel obratovati, - plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 630.000,00 DEM v tolarski proti-vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 14. 1. 1995 za čas od 14. 1. 1995 do 7. 4. 1997. 2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.

3. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču smiselno predlaga, da razveljavi sodbi sodišč nižjih stopenj in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija glede zahtevkov za povrnitev stroškov popravila strehe zaradi zamakanja, ogrevanja in temperiranja ter porabljene električne energije ni dovoljena, glede zahtevka za plačilo izgubljenega dobička in zakonskih zamudnih obresti od tolarske protivrednosti 630.000 DEM pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti dela revizije 7. Po 490. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).(1) V primeru objektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP, kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije.(2) Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo tožbeni zahtevki različno dejansko ali različno pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. Z obravnavano revizijo tožeča stranka izpodbija sodbo o zavrnitvi odškodninskega zahtevka (za povrnitev izgubljenega dobička), povračilnih zahtevkov (za povrnitev stroškov popravila strehe, ogrevanja in temperiranja ter porabljene električne energije) in zahtevka za plačilo zamudnih obresti od tolarske protivrednosti 630.000,00 DEM. Ker ima vsak od zahtevkov različno pravno in dejansko podlago, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega od njih posebej, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP). Obresti se upoštevajo le v primeru, ko se uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP).

9. Zahtevek za povrnitev stroškov popravila strehe zaradi zamakanja znaša 117,13 EUR (prej 28,068,20 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zahtevka za povrnitev stroškov ogrevanja in temperiranja znašata 355,70 EUR (prej 85.239,00 SIT) in 129,56 EUR (prej 31.048,50 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestni, zahtevek za povrnitev stroškov za porabljeno električno energijo pa znaša 128,55 EUR (prej 30.806,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker navedeni zahtevki ne presegajo zgoraj navedene mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija glede njih ni dovoljena in jo je bilo treba v tem delu na podlagi 377. člena ZPP zavreči. O neutemeljenosti dovoljenega dela revizije 10. Vrhovno sodišče je meritorno obravnavalo revizijo glede zavrnitve zahtevka za plačilo izgubljenega dobička in za plačilo zakonskih zamudnih od zneska 630.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan 14. 1. 1995 za čas od 14. 1. 1995 do 7. 4. 1997. Zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka 11. Tožeča stranka sodišču druge stopnje neutemeljeno očita, da ni odgovorilo na njene pritožbene navedbe glede izvedbe dokazov in dokazne ocene zapisnika o ogledu objekta Hotela .... z dne 10. 6. 1996, izpovedi priče E. B. in primopredajnega zapisnika z dne 10. 12. 1997, katere rezultat je bila ugotovitev o pravočasni predaji prodane nepremičnine v posest tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je v predzadnjem odstavku na peti strani in drugem ter tretjem odstavku na šesti strani svoje sodbe na navedene pritožbene navedbe odgovorilo v zadostni meri (prvi odstavek 360. člena ZPP) in na način, ki omogoča njen preizkus. Zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

12. Tožeča stranka v reviziji ponavlja pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ji ni vročilo zapisnika o ogledu objekta Hotela ... z dne 10. 6. 1996. Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz spisa res ni razvidno, da bi bil sporni zapisnik vročen tožeči stranki. Ker pa je bil v spis vložen na prvem naroku za glavno obravnavo in ga je na naslednjih dveh narokih, na katerih je prisostvoval tudi pooblaščenec tožeče stranke, sodnica prebrala,(3) opustitev njegove vročitve tožeči stranki ni onemogočila učinkovitega sodelovanja v dokaznem postopku. To pomeni, da kršitev ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (4) temveč kršitev prvega odstavka 106. člena ZPP, ki pa ni mogla z ničemer vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (primerjaj prvi odstavek 339. člena ZPP).

Materialnopravni preizkus 13. Prodajna pogodba za Hotel ... v R. je bila sklenjena 29. 11. 1994. Tožena stranka se je zavezala nepremičnino izročiti tožeči stranki v roku desetih dni po plačilu kupnine. Zadnji obrok za plačilo kupnine je zapadel 14. 1. 1995. Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da bo vpis v zemljiško knjigo predlagala tožena stranka takoj po zagotovitvi pogojev za vpis. Iz ugotovitev sodišč nižjih stopenj nadalje izhaja, da je tožeča stranka ključe hotela prejela že po podpisu pogodbe in ne šele ob podpisu primopredajnega zapisnika dne 10. 12. 1997, kot to skuša prikazati tekom celega postopka. Oprema tožene stranke je s privolitvijo tožeče stranke ostala v hotelu do leta 1997. Vpis prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi neposredno po sklenitvi pogodbe ni bil možen zaradi obremenitve sporne nepremičnine (ki je bila tožeči stranki znana pred sklenitvijo pogodbe) in je bil opravljen na podlagi zemljiškoknjižnega predloga z dne 5. 6. 1995. Tožeča stranka je spomladi leta 1996 naročila (prvi) projekt v zvezi z adaptacijo hotela (elaborat ekonomske upravičenosti), po njegovi izdelavi pa odstopila od hotelirske dejavnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da temu ni botroval zapoznel vpis v zemljiško knjigo. Prav tako je ugotovilo, da tudi v primeru takojšnjega vpisa prodajne pogodbe v zemljiško knjigo, tožeča stranka v obdobju treh let ne bi mogla ustvarjati dobička.

14. Po drugem odstavku 262. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/1978 in spremembe) lahko upnik od dolžnika zahteva povrnitev škode, ki mu nastane zaradi dolžnikove zamude z izpolnitvijo obveznosti. Iz zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožeča stranka z revizijo ne more več izpodbiti (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da tožena stranka z izpolnitvijo svoje obveznosti izročitve nepremičnine v posest tožeče stranke ni zamudila in da zakasnitev vpisa prenosa lastninske pravice v zemljiški knjigi ni vplivala na poslovne odločitve in dobiček tožeče stranke.

15. Ker tožena stranka ni zamudila z izpolnitvijo prve obveznosti (prenosom posesti) in ker ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano zamudo z izpolnitvijo druge obveznosti (prenosom lastninske pravice v zemljiški knjigi) ter zatrjevano škodo, je bil odškodninski zahtevek tožeče stranke materialnopravno pravilno zavrnjen. Prav tako je bil pravilno zavrnjen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih od zneska 630.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 14. 1. 1995 za čas od 14. 1. 1995 do 7. 4. 1997, za katerega tožeča stranka ni podala nobene trditvene podlage (212. člen ZPP).

16. V reviziji izpostavljeni vprašanji učinkovanja vpisa stvarne pravice v zemljiški knjigi in dokaznega bremena pri ugotavljanju nastanka škode navedenih materialnopravnih zaključkov ne moreta spremeniti. Zato Vrhovno sodišče nanju po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP v zvezi z določbo 383. člena ZPP ni odgovorilo.

17. Ker zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka niso podane in ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je Vrhovno sodišče revizijo v dovoljenem delu kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Stroški revizijskega postopka 18. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožeča stranka po prvem odstavku 154. člena ZPP sama nosi svoje stroške revizije, ker z njo ni uspela.

Op. št. (1): Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L, št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro. Op. št. (2): Tako Vrhovno sodišče tudi v sklepu III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 2000, sklepu II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, sklepu III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, sklepu III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, sklepu III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005 in sklepu III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007. Op. št. (3): Iz zapisnikov o glavni obravnavi izhaja, da so bile na obeh narokih prebrane listine v spisu (list. št. 42 in list. št. 56 spisa). Op. št. (4): Da je pri presoji, ali je podana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pomembno, ali je bila stranki dana možnost obravnavanja pred sodiščem, izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 83/2008 z dne 13. 3. 2008.