Jedro

Ko je postopek ustavljen, pritožnik nima več pravnega interesa, da bi sodišče odločalo o njegovem ugovoru.

Krivdno povzročeni stroški so tudi stroški postopka, ki so bili povzročen po nepotrebnem. Kot krivdno povzročene je sodišče štelo tudi stroške “izjalovljenega“ postopka, ki za udeležence postopka ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete.

Prva predlagateljica je bila po stiku s tožencem hospitalizirana in ob različnih priložnostih je povedala, da jo je nasprotni udeleženec tepel. V takšni situaciji ni mogoče govoriti o nepotrebno povzročenem postopku (tudi če bi dokazni postopek pokazal, da dekličina izpoved ni ustrezala resnici). Drugi predlagateljici torej ni mogoče naprtiti krivde za ta postopek, ob vložitvi predloga komaj štiriletni prvi predlagateljici pa še toliko manj. Pravilna je torej uporaba primarnega kriterija iz 35. člena ZNP, tako da vsaka stranka krije svoje stroške tega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, zavrglo ugovor nasprotnega udeleženca zoper svoj sklep s 5. 6. 2015 in odločilo, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške nepravdnega postopka.

2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Nasprotuje zavrženju njegovega ugovora, ker čuti, da ga izdani sklep s 5. 6. 2015 postavlja v vlogo krivca, on pa si želi oprati svoje ime. Predlaga, da sodišče ugotovi, da je ugovor utemeljen, a v postopku nima učinka, ker je sodišče tako dolgo pridobivalo dokaze, da je čas trajanja ukrepa že potekel. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških. Opisuje, da ga mati želi prikazati kot neprimernega za starševstvo in da do deklice ni bil nasilen, kar potrjujejo izvedeni dokazi. Zaključuje, da je postopek tekel le v interesu predlagateljice – doseči spremembo stikov, ki jih neprestano ovira. Ker je tako, naj vse stroške postopka krije predlagateljica.

3. Predlagateljici na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče razume pritožnikovo nejevoljo nad trajanjem postopka in obžaluje, da o njegovem ugovoru sodišče prve stopnje ni uspelo odločiti v času veljavnosti izrečenih ukrepov. Nič od navedenega pa ne spremeni ugotovitve, da so izrečeni ukrepi glede na (tedaj veljavni) določbi 4. in 5. odstavka 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) veljali do 29. 11. 2015, ki ji pritožnik niti ne nasprotuje. Sodišče mora v času po izteku tega obdobja ob smiselni uporabi določbe 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) postopek ustaviti.(1) Takšne odločitve pritožnik niti ne izpodbija.

6. Ob tem, ko je postopek ustavljen, pa pritožnik nima več pravnega interesa, da bi sodišče odločalo o njegovem ugovoru. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora je torej pravilna ne glede na to, da je bilo z odlašanjem z odločitvijo o ugovoru poseženo v pritožnikove procesne in materialne pravice. Tega tudi ne spremenijo pritožnikove trditve o njegovem dejanskem (ne pravnem) interesu, da želi oprati svoje ime.

7. ZPND nima posebnih določb o stroških postopka, uporabljajo se torej določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V skladu z določbo 1. odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec nepravdnega postopka praviloma krije svoje stroške. V skladu s 5. odstavkom 35. člena ZNP pa mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se mu je primerilo. Sodna praksa je že nekajkrat zavzela stališče, da so krivdno povzročeni stroški tudi stroški postopka, ki je bil povzročen po nepotrebnem.(2) Kot krivdno povzročene je štelo tudi stroške “izjalovljenega“ postopka, ki za udeležence postopka ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete.(3)

8. Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi uporaba 5. odstavka 35. člena ZNP ne pride v poštev. Prva predlagateljica je bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje po stiku s tožencem hospitalizirana in ob različnih priložnostih je povedala, da jo je nasprotni udeleženec tepel. V takšni situaciji ni mogoče govoriti o nepotrebno povzročenem postopku(4) (tudi če bi dokazni postopek pokazal, da dekličina izpoved ni ustrezala resnici). Drugi predlagateljici torej ni mogoče naprtiti krivde za ta postopek, ob vložitvi predloga komaj štiriletni prvi predlagateljici pa še toliko manj. Pravilna je torej uporaba primarnega kriterija iz 35. člena ZNP, tako da vsaka stranka krije svoje stroške tega postopka.

Zapis pritožbenega sodišča v 12. točki obrazložitve sklepa IV Cp 1246/2016 z 12. 5. 2016, na katerega se sklicuje pritožnik, se je izrecno nanašal na (zavrnjeni) predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov, ki stroškov tega postopka ni v ničemer povečal. 9. Pritožba torej ni utemeljena, razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Takšna sodna praksa se je uveljavila v odločbah tega sodišča IV Cp 3097/2012 s 14. 11. 2012, IV Cp 2012/2013 s 14. 8. 2013 in IV Cp 3385/2014 s 24. 12. 2014. Op. št. (2): Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1919/2014 z 31. 7. 2014 in I Cp 1733/2014 s 3. 9. 2014. Op. št. (3): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1299/2014 z 9. 6. 2014. Op. št. (4): Otroci uživajo posebno varstvo pred nasiljem (1. odstavek 4. člena ZPND), kar vsekakor vsebuje zahtevo, da so slišani.