Jedro

Tožena stranka je prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije na podlagi določil 425. do 429. člena ZGD-1 in je bila izbrisana iz registra ter je s tem implicitno izgubila tako pravno kot tudi poslovno sposobnost, vključno s sposobnostjo biti stranka v postopku upravnega spora, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani. To pomeni, da si tožnica svojega pravnega položaja, tudi ob morebitni ugoditvi tožbi, v ničemer ne more več izboljšati s tožbo, s katero izpodbija zavrnilno odločitev prvostopnega organa v zvezi z molkom drugostopnega organa glede dostopa do informacij na podlagi določil ZDIJZ.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev prvostopnega organa, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice za dostop do informacij javnega značaja, in sicer dostop do računovodskih izkazov, kalkulativnih modelov in vhodnih podatkov za kalkulativne modele ter pisno pojasnilo glede cen javnega zavoda A. za oddajanje programa v DVB-T, češ da Informacijski pooblaščenec ni izdal odločbe o pritožbi, zato naj bi nastopila zakonska fikcija, da je pritožbo zavrnil. Tožnica vlaga tožbo iz razlogov po 1. in 2. točki 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in ker naj drugostopni organ ne bi odločil o njeni pritožbi zoper prvostopno odločbo ter v tožbi navaja pravne in dejanske razloge zaradi katerih meni, da odločitev prvostopnega organa v konkretnem primeru ni pravilna, vendar jih sodišče, glede na naravo svoje odločitve, podrobneje ne povzema v svoji obrazložitvi. Tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijano prvostopno odločbo (v zvezi z neizdano drugostopno odločbo, zaradi česar gre za fikcijo zavrnilne odločbe) odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek, oziroma podredno, naj drugostopnemu organu naloži, da v roku 30 dni izda odločbo o pritožbi tožnice tako, da ji ugodi in odpravi prvostopno odločbo ter jo nadomesti s svojo odločbo, s katero naj zahtevi tožnice ugodi, oziroma podredno, da zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Prvotožena stranka je sodišču predložila predmetni upravni spis ter vložila svoj odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri izpodbijani odločbi ter razlogih zanjo in prereka tožbene navedbe kot neutemeljene. Sodišču predlaga naj tožbo zavrže, ker ni sposobna za obravnavanje oziroma naj jo kot neutemeljeno zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Drugotožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da naj tožbo kot preuranjeno zavrže. K točki 1: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbi 1. odstavka 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, vendar je upravni spor dopusten le, če so kumulativno izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih je zakonodajalec taksativno določil v 36. členu ZUS-1. Ena izmed njih je določena v 6. točki istega člena in se nanaša na obstoj pravnega interesa. Po tej določbi sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Navedeno pomeni, da mora vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora ves čas trajanja postopka v upravnem sporu izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega (pravnega) položaja. Na obstoj javnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka (2. odstavek 36. člena ZUS-1).

V obravnavanem primeru po presoji sodišča navedena procesna predpostavka v tem sporu ni več izpolnjena, zaradi česar v obravnavani zadevi upravni spor ni (več) dopusten, saj sodišče po vpogledu javno dostopnih podatkov sodnega oziroma poslovnega registra ugotavlja, da je tožeča stranka dne 6. 5. 2013 prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije v skladu s 425. - 429. členom v zvezi s 522. členim Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki urejajo prenehanje družbe po skrajšanem postopku, kar pomeni, da je tožeča stranka, ki je po svojem pravnem statusu bila pravna oseba, in sicer družba z omejeno odgovornostjo, prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije na podlagi določil 425. do 429. člena ZGD-1 in je bila izbrisana iz registra ter je s tem implicitno izgubila tako pravno kot tudi poslovno sposobnost, vključno s sposobnostjo biti stranka v postopku upravnega spora, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani. To pomeni, da si tožnica svojega pravnega položaja, tudi ob morebitni ugoditvi tožbi, v ničemer ne more več izboljšati s tožbo, s katero izpodbija zavrnilno odločitev prvostopnega organa v zvezi z molkom drugostopnega organa glede dostopa do zahtevanih informacij na podlagi določil Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), saj je v tem upravnem sporu med strankami sporno vprašanje, ali so zahtevani podatki poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1). Tožnica je ob vložitvi tožbe pravni interes za tožbo sicer izkazovala, vendar mora biti pravni interes izkazan ves čas trajanja postopka v upravnem sporu vse do odločitve sodišča o tožbi. Glede na povedano pa tožnica, ki je med trajanjem postopka v upravnem sporu prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije, zato pravnega interesa ob odločanju sodišča o njeni tožbi ne izkazuje več.

Sodišče je zato tožbo tožnice na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki 2: Izrek o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.