Jedro

V prvi sodni poravnavi so se udeleženci dogovorili, da vsak krije svoje stroške nepravdnega postopka. Tak dogovor je lahko veljal zgolj za do takrat nastale stroške. Z nadaljnjo sodno poravnavo so stranke uredile še del spornega razmerja, o stroških postopka pa se v poravnavi niso dogovorile. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka. Omenjenega sklepa ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na nadaljnje stroške postopka, nastale z ureditvijo meje po sodni poravnavi.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljev se ugodi in se sklep z dne 15. 7. 2011: - v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Nepravdni postopek za sodno določitev meje med parcelami 7134/51, 713/58 in 673/7, vse k. o. X, se ustavi in se po pravnomočnosti tega sklepa nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem“; - v III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca se zavrne in se izpodbijani sklep z dne 2. 10. 2013 potrdi.

III. Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 7. 2011 zavrglo predlog za sodno določitev meje med parcelami 713/51, 713/58 in 673/7 k. o. X. Odločilo je, da sta predlagatelja nerazdelno dolžna povrniti prvemu nasprotnemu udeležencu stroške v višini 996,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. S sklepom z dne 2. 10. 2013 je sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške nepravdnega postopka.

3. Predlagatelja vlagata pritožbo zoper sklep sodišča z dne 15. 7. 2011. Kot bistveno opozarjata, da sodišče ni imelo podlage za zavrženje njunega predloga, temveč bi moralo samo rešiti vprašanje lastništva kot predhodno vprašanje ali pa enega izmed udeležencev napotiti na pravdo oziroma upravni postopek. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Vse skupne stroške sta plačala predlagatelja, zato jima ni znano, zakaj bi morala kriti še stroške pooblaščenca prvega nasprotnega udeleženca. Poleg tega nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke. Prvemu nasprotnemu udeležencu je bila torej neupravičeno priznana za narok več kot enkrat. 4. Prvi nasprotni udeleženec pritožbo vlaga zoper sklep z dne 2. 10. 2013. Poudarja, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, kakšno je medsebojno razmerje med strankami postopka in ali je sodišče zavrnilo le zahtevo za povračilo stroškov, nastalih zaradi ureditve meje z zadnjo sodno poravnavo, ali povrnitev celotnih stroškov postopka. Sodišče ni uporabilo 139. člena ZNP, po katerem skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. Za uporabo določb ZPP ni podlage. Celotna meja je bila glede prvega nasprotnega udeleženca urejena po podatkih katastra, saj je njegovo zemljišče javno dobro. Krivda za sodno ureditev meje je tako izključno na predlagateljih.

5. Na pritožbo nasprotnega udeleženca sta odgovorila predlagatelja in prerekala podane pritožbene navedbe.

6. Pritožba predlagateljev je utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi so udeleženci sklenili dve sodni poravnavi. S prvo z dne 15. 7. 2011 so uredili mejo med parcelami 183/73, 183/45 ter 518/1, vse k. o. Y, ter se dogovorili, da vsaka stranka krije svoje stroške nepravdnega postopka. Dne 26. 9. 2013 so sklenili drugo sodno poravnavo, s katero so uredili še mejo med parcelami 183/75 in 518/1, k. o. Y, ter med parcelami 674/4 in 713/51, k. o. X. S tem pa meja po predlogu predlagateljev še ni bila v celoti urejena, saj je ostalo sporno še vprašanje razmejitve med parcelami 713/51, 713/58 ter 673/7, k. o. X. Glede na dejanske ugotovitve na kraju samem, da v tem primeru ne gre za spor o meji, torej o različnem poteku mejne črte pri dveh stikajočih se parcelah, temveč za lastninski spor glede lastnine med parcelo 713/58, k. o. X, sodišče tega vprašanja v nepravdnem postopku ni moglo urediti. Vendar pa je ravnalo napačno, ko je predlog predlagateljev zavrglo. Sodišče bi moralo postopati skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZNP ter s sklepom ustaviti nepravdni postopek (saj odločitve o glavni stvari v tem delu še ni sprejelo), po pravnomočnosti tega sklepa pa postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka. Predlagatelja v pritožbi tako utemeljeno grajata sklep o zavrženju predloga, saj zanj ni bilo zakonske podlage, zato je pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijani sklep spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, kot je razvidno iz izreka sklepa.

8. V prvi sodni poravnavi so se udeleženci dogovorili, da vsak krije svoje stroške nepravdnega postopka. Tak dogovor je lahko veljal zgolj za do takrat nastale stroške, torej stroške z ureditvijo meje med parcelami 183/73, 183/45 ter 518/1 k. o. Y. Z nadaljnjo sodno poravnavo so stranke uredile še del spornega razmerja, o stroških postopka pa se v poravnavi niso dogovorile. Zato je sodišče prve stopnje sprejelo sklep z dne 2. 10. 2013, v katerem je odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka. Omenjenega sklepa ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na nadaljnje stroške postopka, nastale z ureditvijo meje po sodni poravnavi z dne 26. 9. 2013. Pritožbeno sodišče soglaša z izpodbijano odločitvijo, saj je splošno pravilo glede povračila stroškov v nepravdnem postopku, da mora vsak udeleženec sam kriti svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP). Tudi 139. člen ZNP, na katerega se sklicuje pritožnik, ne daje podlage za drugačno stroškovno odločitev glede prvega nasprotnega udeleženca, saj ta s parcelo 518/1 in 713/51 v celoti meji na parceli predlagatelja, kjer je sodišče urejalo mejo. Prav tako ni mogoče govoriti o krivdi predlagatelja, saj se je meja uredila s sodno poravnavo, s katero je bil spor rešen. Podlago za odločitev je sodišče imelo tudi v uporabi določila 159. člena ZPP, ki ureja povračilo stroškov v primeru sklenitve sodne poravnave. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper sklep o povračilu stroškov z dne 2. 10. 2013 tako ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

9. V sklepu z dne 15. 7. 2011 (točka III.) je sodišče predlagateljema naložilo, da sta dolžna prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti stroške v višini 996,36 EUR. Ta odločitev se očitno nanaša na stroške glede sodne določitve meje med parcelami 713/51, 713/58 in 673/7, k. o. X, glede katere je sodišče predlog predlagateljev (zmotno) zavrglo. Ker je pritožbeno sodišče s tem sklepom to odločitev spremenilo in glede na določilo 17. člena ZNP postopek ustavilo, ta pa se bo nadaljeval po pravilih pravdnega postopka, je bilo treba istočasno razveljaviti tudi stroškovno odločitev. O stroških glede tega dela mejnega spora bo odločeno s končno odločbo, po pravilih, ki veljajo za pravdni postopek.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 35. člena ZNP in na prvem odstavku 154. v zvezi s 165. členom ZPP ter 37. členom ZNP.