Jedro

Presoja pravilnosti vročitve tožbe s fikcijo vročitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da mora tožnici v 15 dneh plačati 11.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 6. 2008 in 452,49 EUR pravdnih stroškov.

Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnica obsežno pojasnjuje, da ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. Trdi, da iz kopije vročilnice oziroma obvestila o prispelem pismu, ki se nahaja v spisu, ne izhaja, da bi bila toženka obveščena o prispeli pošiljki s poukom o pravnih posledicah neprevzema pošiljke. Poleg tega iz vročilnice v spisu tudi ne izhaja, da naj bi vročevalec šele potem, ko tudi drugič ni našel naslovnice, opravil vročitev sodnega pisanja. Takšna vročitev se opravi le, če vročitev v roke naslovnika ni mogoča. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bila izpodbijana sodba izdana v času veljavnosti noveliranega ZPP, saj je novela ZPP-D začela veljati 1. 10. 2008. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sodbe pravilno uporabilo ta predpis. Tožba pa je bila toženki vročena 13. 9. 2008, torej pred uveljavitvijo ZPP-D (1) in po dosedanjih predpisih. Pri presoji pritožbenih navedb o nepravilnosti vročitve tožbe zato pritožbeno sodišče citira in uporablja določbe dosedanjega (torej ob vročitvi tožbe veljavnega) ZPP.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani zamudni sodbi pravilno pojasnjuje, da je bila toženki tožba vročena s t. i. fikcijo vročitve. Iz vročilnice, ki se nahaja v spisu (2), izhaja, da je bila toženka o pisanju prvič obveščena 12. 9. 2008. Ovojnica (ki vsebuje vročilnico in obvestila o prispeli pošiljki) je skladna s Pravilnikom o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku (3) in ustreza zahtevi iz 2. odstavka 141. člena ZPP. Na obvestilu o prispelem pismu je pojasnjeno, kakšno pismo je prispelo (4), na drugi strani obvestila pa je izčrpen pravni pouk o tem, kako bo pisanje vročeno, in tudi o tem, kaj bo vročevalec storil, če toženka pisma ne bo prevzela v 15 dneh od tedaj, ko bo v predalčniku puščeno drugo obvestilo (5).

Naslednjič je vročevalec, kot je bilo napovedano v prvem obvestilu, vročitev poskušal opraviti 13. 9. 2008. Ker tudi tedaj pisma ni mogel vročiti osebno niti nadomestno (odraslemu članu gospodinjstva, hišniku ali sosedu), je v predalčniku pustil drugo obvestilo. Obvestilo o prispelem pismu je popolno, na drugi strani drugega obvestila je ponovno zapisan pravni pouk o posledicah, ki bodo toženko doletele, če pisma v roku (15 dni od 14. 9. 2008) ne bo prevzela.

Pritožbeno zatrjevanje, da toženka ni bila opozorjena na to, da se bo štelo pisanje za vročeno, če ga v 15 dneh ne bo prevzela, je torej neutemeljeno, sklicevanje na fotokopijo zgolj prve strani vročilnice (ki pač ni popolna, ker se besedilo nadaljuje na drugi strani) pa tudi nekorektno.

V pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka torej ni bila zagrešena. Sodišče prve stopnje je vse pogoje za izdajo zamudne sodbe presodilo skrbno in popolno.

Višje sodišče je po uradni dolžnosti preizkusilo še, ali je bila v postopku storjena kakšna od preostalih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in ugotovilo, da ni bila. Ker je sodišče prve stopnje pri presoji sklepčnosti tožbe tudi pravilno uporabilo materialno pravo, je višje sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in zamudno sodbo potrdilo.

Toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije pritožbene stroške, odločitev o tem pa je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) ki je določbe o vročanju bistveno spremenil. (2) Gre za tipski obrazec (VR-MP-2), ki je bil v času vročanja spornega pisanja (pred uveljavitvijo novele ZPP-D) sestavljen tako, da je vseboval ovojnico, na kateri je bila vročilnica, ki se je izpolnila v primeru osebne vročitve, pod njo pa sta bila po dva enaka izvoda prvega in drugega obvestila o prispelem pismu. Če do osebne vročitve ni prišlo, je vročevalec en izvod prvega in nato še drugega obvestila pustil naslovniku, drugi izvod, skupaj s kuverto, pa je vrnil sodišču. (3) Ur. l. RS, št. 75/2003. (4) Navedena je opravilna številka zadeve.

(5) Na prvi strani obvestila je navedena prošnja, naj naslovnica 12. 9. 2003 med 11. in 12. uro počaka na svojem naslovu, kamor bo vročevalec ponovno prinesel pismo. Na drugi strani obvestila pa je zapisan pravni pouk, iz katerega izhaja, da bo, če je ne bo našel, pismo izročil kateremu od odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti ali hišniku. Če vročitev pisma tudi tako ne bo možna, pa bo vročevalec na vratih oz. v hišnem predalčniku pustil drugo obvestilo, kje je pismo. V nadaljevanju pravnega pouka je pojasnjeno še, da bo naslovnica pisanje nato lahko prevzela v 15 dneh po dnevu, ko bo vročevalec pustil drugo obvestilo, sicer pa se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko bo vročevalec pustil drugo obvestilo.