Jedro

Okoliščina, ki jo predlagatelj navaja v obravnavanem predlogu, da predlagana priča D. T. (ki je brat sodnice in podpredsednice Okrožnega sodišča A.) iz vtoževanega zneska zase pričakuje veliko premoženjsko korist (podatki spisa te trditve ne izključujejo), utemeljuje tehten razlog iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlogu se ugodi, za odločanje v tem gospodarskem sporu se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožena stranka (nasprotna tožeča stranka) je ponovno predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V predlogu je navedla, (1) da je predlagana priča D. T., brat B. R., ki je sodnica in podpredsednica Okrožnega sodišča A., (2) da pričakuje predlagana priča D. T. po podatkih spisa v obravnavani zadevi premoženjsko korist večjo od 1,000.000,00 EUR, (3) da je tožena stranka vložila pri Okrožnem sodišču A. zoper D. T. kazensko ovadbo in (4) da je Višje sodišče v Mariboru za obravnavo kazenske zadeve I Kpr 72/2009 določilo drugo stvarno in krajevno sodišče. 2. Vrhovno sodišče lahko na predlog pristojnega sodišča ali stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – ZPP).

3. Vrhovno sodišče je že v več primerih(1) izrazilo stališče, da je v pojem tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP mogoče umestiti dvom javnosti v videz neodvisnosti in nepristranskosti sodišča, ki je po zakonu pristojno, da odloči v konkretni zadevi. V tovrstnih primerih gre za vprašanje dvoma v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča, ki bi v javnosti lahko okrnil vtis, da je bila zagotovljena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. V sklepu III R 34/2007 z dne 29. 1. 2008 je tako Vrhovno sodišče v zvezi s pojmom drugih tehtnih razlogov pojasnilo: „K drugim tehtnim razlogom za obravnavano delegacijo poleg smotrnosti sodi po praksi Vrhovnega sodišča tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da bi sodniki danega sodišča pri uporabi prava zaradi neke okoliščine“... „ne mogli prosto odločati po svoji vesti.“

4. Sorodstveno razmerje predlagane priče z eno izmed sodnic in podpredsednice Okrožnega sodišča A. samo zase ni taka okoliščina, ki bi utegnila omajati zaupanje javnosti v objektivno nepristranskost sodišča. Ker drugega razloga predlagatelj v prvem predlogu za delegacijo ni izpostavil, je Vrhovno sodišče s sklepom III R 27/2008 z dne 16. 12. 2008 predlog zavrnilo. Pri tem pojasnjuje, da se mora Vrhovno sodišče ob odločanju o predlogu po 67. členu ZPP omejiti na navedbe predlagatelja. Po ZPP namreč nima pooblastil, da samo (po uradni dolžnosti) v podatkih spisa išče okoliščine, ki bi po njegovem (in ne predlagateljevem) mnenju lahko utemeljile tehten razlog za delegacijo pristojnosti.

5. Okoliščina, ki jo predlagatelj navaja v obravnavanem predlogu, da predlagana priča D. T. (ki je brat sodnice in podpredsednice Okrožnega sodišča A.) iz vtoževanega zneska zase pričakuje veliko premoženjsko korist (podatki spisa te trditve ne izključujejo), pa utemeljuje tehten razlog iz 67. člena ZPP. Z gledišča razumnega (in objektivnega) opazovalca namreč lahko vzbudi dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča A., ki je manjše sodišče (zaposlenih je 9 sodnikov), čeprav D. T. sicer ne nastopa v vlogi tožnika.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Op. št. (1): Prim. na primer sklepe Vrhovnega sodišča RS III R 22/2008 z dne 13. 10. 2008, III R 34/2007 z dne 29. 1. 2008, I R 6/2005 z dne 27. 1. 2005.