Jedro

Dejstvo, da je imela pooblaščenka tožeče stranke med tekom roka dva dni zaradi praznika zaprto pisarno in da je težje našla strokovno pomoč, v tem primeru ne more biti odločujoča. Številne pripombe tožeče stranke na izvedeniško mnenje in dopolnitev kažejo, da je tožeča stranka bila ves čas seznanjena z izvedeniškim mnenjem in odgovori izvedenca oziroma, da ni šlo za popolnoma novo materijo, na katero se tožeča stranka ni imela časa pripraviti.

Podaljšljivost roka ne pomeni, da je ta rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Res je rok podaljšljiv, vendar pa bi bilo podaljšanje treba predlagati pred potekom roka in podati razlog za podaljšanje, ki je relevanten. Vložitev predloga za podaljšanje tega roka ne prekine teka tega roka. Rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 26. 4. 2016 za podaljšanje roka za podajo pripomb na dopolnitev izvedeniškega mnenja.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišče je po dveh mesecih zavrnilo vlogo za podaljšanje roka. Sodišče je tožnici vročilo mnenje 15. 4. 2016 in rok za oddajo pripomb je potekel 30. 4. Šlo je za prvomajske praznike in pooblaščenka je imela pisarno zaprto dva dni. Dopolnitev mnenja pa je treba preveriti s strokovnjakom zaradi argumentiranih pripomb. Teh strokovnjakov ni bilo mogoče najti. Mnenje ni napisano v skladu z alinejami, ki jih je predhodno navedel. Mnenja izvedenca je brez opisne argumentacije, le izračun. Prošnja za podaljšanje roka je bila utemeljena. V 4. točki obrazložitve piše, da so bile pripombe prepozne in jih sodišče ne bo upoštevalo. To pa ni utemeljeno. Prošnja za podaljšanje roka je bila podana pred praznikom, to je 27. 4. in zato so tudi pravočasne pripombe, to je 9. 5., ko tožnica še ni prejela odgovora okrajnega sodišča. Ker je bilo predlagano podaljšanje pred iztekom roka, ne more priti do prekluzije.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravna podlaga za odločitev o zadevi je 110. člen ZPP. Sodišče je predlog tožeče stranke za podaljšanje pripomb k dopolnilnemu izvedeniškemu mnenju zavrnilo. Štelo je, da kljub temu, da je bil predlog dan pred potekom roka (tretji odstavek 110. člena ZPP), tožeča stranka ni navedla in izkazala opravičljivega razloga.

6. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v izkazanih okoliščinah in glede na predlog tožeče stranke za podaljšanje roka, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tožeča stranka je v vlogi z dne 26. 4. 2016 dala predlog za podaljšanje roka za podajo pripomb na dodatno izvedeniško mnenje z razlogi: „izvedenec je nanizal podatke, iz katerih pa je težko razbrati, kaj želi v izračunu povedati in potrebujemo več časa“. Pred tem je sodišče za izvedenca za raziskave prometnih nezgod postavilo B. K. (sklep z dne 17. 4. 2015, list. št. 79). Izvedenec je izdelal izvedeniško mnenje z dne 2. 6. 2016 (list. št. 99). Na to sta obe stranki želeli dopolnitev izvedeniškega mnenja, kar je sodišče naložilo izvedencu s sklepom z dne 11. 8. 2015 (list. št. 124). Izvedenec je mnenje dopolnil 22. 9. 2015 (list. št. 137). Tožeča stranka je predlagala dopolnitev mnenja in sodišče je razpisalo glavno obravnavo in povabilo izvedenca na glavno obravnavo. izvedenec je bil na glavni obravnavi 25. 2. 2016 zaslišan (list. št. 195 – 201). Na koncu glavne obravnave je tožeča stranka predlagala, da ji sodišče dodeli rok za pripombe na podano izvedeniško mnenje na naroku. Nato je tožeča stranka z vlogo z dne 26. 2. 2016 podala pripombe na podano ustno izvedeniško mnenje. Sodišče prve stopnje je z novim sklepom z dne 7. 3. 2016 naložilo izvedencu, da odgovori na vprašanja, ki jih je zastavila tožeča stranka s to pripravljalno vlogo. Izvedenec je odgovoril na ta vprašanja z dopolnilnim izvedeniškim mnenjem z dne 11.4. 2016 (list. št. 223 – 224). Ko je sodišče poslalo to dopolnitev v opredelitev obema strankama in dodelilo rok petnajst dni z grožnjo z 286.a člena ZPP, je tožeča stranka prejela ta dopis sodišča z dopolnilnim izvedeniškim mnenjem 15. 4. 2016. Nato je 26. 4. 2016 podala prošnjo za podaljšanje roka z obrazložitvijo, da je izvedenec nanizal podatke, iz katerih je težko razbrati, kaj želi z izračunom povedati in da potrebuje čas.

7. Ob takem stanju v spisu oziroma dejanskem stanju, ki je podlaga za odločanje po 110. členu ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ni opravičenega razloga za podaljšanje roka. Gre očitno za nova vprašanja izvedenca, ki je takrat podal odgovore na vprašanja tožene stranke in tudi podal mnenje pisno, ustno in z dvema dopolnitvama. Ob nejasni dikciji, zakaj ne more tožeča stranka v roku 15 dni podati opredelitve o dopolnitvah izvedeniškega mnenja, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je imela tožeča stranka dovolj časa, da se o tem opredeli.

8. Pritožba trdi, da je v zadevi merodajno, da je tožeča stranka podala ponovne pripombe z vlogo z dne 9. 5. 2016 (list. št. 256) in da sodišče ni še odločilo o predlogu za podaljšanje roka. Tožeča stranka meni, da sodišče v tem primeru ne more zavrniti roka za podaljšanje oziroma mora šteti vlogo tožeče stranke po poteku roka, za pravočasno. To pomeni, da zatrjuje instruktivna roka iz 210. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da če bi bil rok za opravo procesnega dejanja stranke le instruktiven, potem ne bi imela nobenega pomena določba tretjega odstavka 110. člena ZPP, da se mora podaljšanje roka predlagati pred njegovim iztekom oziroma predlog za podaljšanje ne bi bil potreben.(1) Podaljšljivost roka ne pomeni, da je ta rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Res je rok podaljšljiv, vendar pa bi bilo podaljšanje treba predlagati pred potekom roka in podati razlog za podaljšanje, ki je relevanten. Vložitev predloga za podaljšanje tega roka ne prekine teka tega roka. Rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.(2)

9. V konkretnem primeru in glede na okoliščine primera tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Dejstvo, da je imela pooblaščenka tožeče stranke med tekom roka dva dni zaradi praznika zaprto pisarno in da je težje našla strokovno pomoč, v tem primeru ne more biti odločujoča. Številne pripombe tožeče stranke na izvedeniško mnenje in dopolnitev kažejo, da je tožeča stranka bila ves čas seznanjena z izvedeniškim mnenjem in odgovori izvedenca oziroma, da ni šlo za popolnoma novo materijo, na katero se tožeča stranka ni imela časa pripraviti.

10. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo očitanih kršitev določb ZPP in ne tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj razloge sodbe in sklepa VS RS II Ips 641/2007. Op. št. (2): A. Galič, Pravni postopek s komentarjem, prva knjiga, stran 456 in 467.