Jedro

Iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi bil v konkretnem primeru, poleg potrebe konkretnega delodajalca za točno določen poklic (strojni tehnik), odločilen tudi premoženjski cenzus ali nadarjenost toženca. Za sojenje zato ni stvarno pristojno socialno sodišče. Ker ne gre za spor med delodajalcem in štipendistom, ampak med štipenditorjem in štipendistom, ni pristojno niti delovno sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je pred Okrajnim sodiščem v Krškem vložila tožbo, s katero od toženca zahteva vračilo štipendije enotne Regijske štipendijske sheme – Posavska štipendijska shema. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani – zunanjemu oddelku v Brežicah. Takšno odločitev je utemeljilo s sklicevanjem na 7. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1).

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožnica. Meni, da je odločitev napačna. Spor se res nanaša na vračilo štipendije, vendar ne gre za spor v smislu 7. člena ZDSS-1, po katerem je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in štipendiji za nadarjene. V konkretnem primeru gre za vračanje štipendije, ki se podeljuje dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo oziroma izrazijo interes opredeljen v vlogi na javni poziv, prioritetno pa za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni razvojni regiji. V konkretnem primeru ne gre za štipendijo, pri katere podeljevanju bi bil odločilen premoženjski cenzus, prav tako ne za štipendijo za nadarjene. V konkretnem primeru ne gre niti za spor v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za razmerje med delodajalcem in dijakom ali študentom, ampak za razmerje med štipenditorjem in štipendistom. Odločba, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, ni primerljiva s konkretnim primerom. Priglaša stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po 7. členu ZDSS-1 je socialno sodišče pristojno za odločanje o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in o štipendiji za nadarjene.

5. V konkretnem primeru, upoštevajoč tožbene navedbe, ne gre za takšno štipendijo. Toženec je na podlagi pogodbe o štipendiranju z dne 15. 11. 2008, ki so jo sklenili tožnica kot štipenditor, toženec kot štipendist in podjetje S., d. o. o., kot delodajalec, pridobil štipendijo enotne Regijske štipendijske sheme – Posavska štipendijska shema. Gre za štipendijo, ki se podeljuje dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo oziroma izrazijo interes opredeljen v vlogi na javni poziv, prioritetno pa za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni razvojni regiji. Iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi bil v konkretnem primeru, poleg potrebe konkretnega delodajalca za točno določen poklic (strojni tehnik), odločilen tudi premoženjski cenzus ali nadarjenost toženca. Neustrezno je v zvezi s tem tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 374/2013, saj ne gre za primerljivi zadevi. V zadevi Psp 374/2013 se je zahtevek nanašal na republiško štipendijo, pri podeljevanju katere je bil odločilen premoženjski cenzus oziroma nadarjenost. Izkaže se torej, da je pritožbeni očitek tožnice, da v konkretnem primeru ni podana stvarna pristojnost socialnega sodišča, utemeljen.

6. Pritožbeno sodišče je preverilo tudi morebitno stvarno pristojnost delovnega sodišča po 5. členu ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje o sporu glede kadrovske štipendije med delodajalcem in dijakom ali študentom. Kot pravilno opozarja pritožnica, v konkretnem primeru ne gre niti za tak spor, saj tožnica ni delodajalec, pač pa štipenditor in gre posledično za spor med štipenditorjem in štipendistom.

7. Pritožba je glede na obrazložena utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

8. Stroški pritožbe predstavljajo del pravdnih stroškov. O njih bo zato odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.