Jedro

Zaradi pomena, ki ga imata zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu, je zakonodajalec ocenil, da je treba zagotoviti čimprejšnjo ureditev doslej neurejenih etažno-lastninskih razmerij. Zato je bil uzakonjen ZVEtL-1, ki je interventni zakon. V skladu z namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka sodišče spornih dejstev v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. in 5. alineja III. točke izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj etažne lastnine na stavbi z ID znakom 0008, k. o. X (v nadaljevanju: sporna stavba), stoječi na parc. št. 1963/1 iste k. o., na naslovu ..., L. (I. točka izreka). Ugotovilo je, da parcela št. 1963/1, k. o. X, predstavlja pripadajoče zemljišče k prej navedeni stavbi in s tem splošni skupni del stavbe (II. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, kateri so posamezni deli stavbe (gre za dele z ID znaki 0006-2688-1 do vključno 0006-2688-7), kdo so njihovi lastniki ter katere so druge stvarne pravice na teh delih in katerim imetnikom pripadajo (III. točka izreka). Ugotovilo je tudi, katera sta posebna skupna dela stavbe (ID znaka 0006-2688-8 in 0006-2688-9; IV. točka izreka) ter kolikšni so idealni deleži solastnine (v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe) na teh dveh delih (V. in VI. točka izreka) in na splošnem skupnem delu stavbe iz II. točke sklepa (VII. točka izreka). Sklenilo je, da se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi tega sklepa izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe predmetnega postopka z učinkom od 18. 6. 2015 (VIII. točka izreka).

2. Glede tretje nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je solastnica posameznega dela stavbe z ID znakom 0006-2688-4 (v nadaljevanju: posamezni del št. 4), in sicer do 1/12 (medtem ko preostali del, tj. 11/12, pripada B.V.) - glej 4. alinejo III. točke izreka sklepa. V zvezi s posameznima deloma stavbe z ID znakoma 0006-2688-2 in 0006-2688-5 je sodišče prve stopnje zaključilo, da sta v izključni lasti tretjega udeleženca A. S. (to je del z ID znakom 0006-2688-2, v nadaljevanju: posamezni del št. 2) in četrtega predlagatelja D. Š. (to je del z ID znakom 0006-2688-5, v nadaljevanju: posamezni del št. 5) - glej 2. in 5. alinejo III. točke izreka sklepa.

3. Tretja nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da sta posamezna dela št. 2 in 5 v izključni lasti dveh drugih oseb. Meni, da ji (so)lastninska pravica (do 1/12) pripada tudi na teh dveh posameznih delih stavbe. Sodišču prve stopnje očita več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (absolutni iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP1 ter relativni iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP, vse v zvezi s 3. členom ZVEtL-12 in s 37. členom ZNP3). Poleg tega sodišču prve stopnje očita kršitev določb nepravdnega postopka, več posegov v njene ustavne pravice (iz 33., 67., 22., 23. in 14. člena URS4) in kršitev načela sorazmernosti. Opozarja, da je sodišče prve stopnje nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje glede lastništva posameznih delov št. 2 in 5 ter napačno uporabilo materialno pravo (24. člen v povezavi z 20. členom ZVEtL-1 ter z določbami 43. in 45. člen SPZ,5 ki urejajo priposestvovanje). V celoti je namreč dalo prednost načelu odločanja na podlagi verjetnosti po 24. členu ZVEtL-1 ter s tem popolnoma izničilo njeno pravno varstvo, čeprav je zemljiškoknjižna lastnica posameznih delov stavbe št. 2, 4 in 5. Opozarja, da sklep v določenih delih prihaja v nasprotje sam s sabo in da je pomanjkljiv. Predlaga ustrezno spremembo, podredno razveljavitev sklepa.

4. Četrti predlagatelj in tretji udeleženec sta vložila vsak svoj pravočasen odgovor na pritožbo. Nasprotujeta pritožbenim navedbam in predlagata zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tretja nasprotna udeleženka na začetku pritožbe sicer izrecno izjavlja, da sklep izpodbija v celoti, vendar je iz njenih pritožbenih navedb in končnega predloga pritožbenemu sodišču razvidno, da nasprotuje zgolj odločitvama v 2. in 5. alineji III. točke izreka sklepa. Zato je pritožbeno sodišče štelo, da se nasprotna udeleženka zoper sklep pritožuje le v tem delu (prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP), za kar ima tudi pravni interes.

7. Izpodbijani sklep vsebuje skladne, logične in prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede pravno relevantnih dejstev ugotovilo pravilno in popolno, pri čemer se je opredelilo tudi do vseh bistvenih navedb tretje nasprotne udeleženke, ter uporabilo pravilne materialnopravne določbe. Ob tem ni zagrešilo očitanih postopkovnih kršitev (po ZPP in ZNP) niti ni protipravno poseglo v pritožničine ustavne pravice ali v njeno škodo prekršilo načela sorazmernosti.

8. Ne drži, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru spregledalo in razvrednotilo obstoj in pomen zemljiške knjige ter istočasno nekritično razlagalo dolžno skrbnost kupcev stanovanj. V zadostni meri je obrazložilo, zakaj šteje, da sta posamezna dela stavbe št. 2 in 5 v izključni lasti drugih oseb (to je v lasti tretjega udeleženca oziroma četrtega predlagatelja) oziroma zakaj pritožnica na navedenih posameznih delih nima solastninske pravice v deležu do 1/12 (takšno pravico ima le na posameznem delu št. 4). V 29. do vključno 32. točki obrazložitve sklepa so navedeni preverljivi, življenjsko logični in prepričljivi argumenti, ki jih tretja nasprotna udeleženka s svojimi pritožbenimi navedbami ne uspe izpodbiti.

9. Zaradi pomena, ki ga imata zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu, je zakonodajalec ocenil, da je treba zagotoviti čimprejšnjo ureditev doslej neurejenih etažno-lastninskih razmerij. Zato je bil uzakonjen ZVEtL-1, ki je interventni zakon. V skladu z namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka sodišče spornih dejstev v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

10. V skladu z določilom 19. člena ZVEtL-1 je pridobitelj posameznega dela oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Izkazovanje pravnega nasledstva po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1 ni potrebno, če pridobitelj verjetno izkaže pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe (prvi odstavek 20. člena ZVEtL-1).

11. Sodišče prve stopnje s sprejemom izpodbijanih odločitev glede posameznih delov stavbe št. 2 in 5 ni spregledalo ter razvrednotilo obstoja in pomena zemljiške knjige. Čeprav je bila tretja nasprotna udeleženka do vzpostavitve etažne lastnine na sporni večstanovanjski stavbi vknjižena kot solastnica nepremičnine v deležu do 29/1440, to še ne pomeni, da ji mora po vzpostavitvi etažne lastnine kot etažni lastnici pripadati povsem enak delež (glede na neto tlorisno površino vseh posameznih delov stavbe).6 Koliko m² neto tlorisne površine pripada tretji nasprotni udeleženki na posameznih delih stavbe št. 2, 4 in 5 "agregatno gledano", ni pravno pomembno. Da bi tretji nasprotni udeleženki glede na njen do sedaj vknjižen solastniški delež v višini 29/1440 moralo pripasti 9,47 m² neto tlorisne površine (na posameznih delih stavbe št. 2, 4 in 5), po izpodbijani odločitvi pa ji je pripadlo le 1,9 m² (to je zgolj na posameznem delu št. 4), zato za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni pravno pomembno.

12. Prav tako ni utemeljeno pritožbeno opozarjanje, da izpodbijana odločitev pomeni dejansko razlastitev tretje nasprotne udeleženke kot zemljiškoknjižne lastnice v nasprotju z določbo 69. člena URS (brez kakršnegakoli denarnega nadomestila). Udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine namreč lahko po koncu tega postopka svoje pravice na posameznih in skupnih delih stavbe uveljavljajo še v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (glej prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). Tretja nasprotna udeleženka ima tako možnost uveljavljati svojo zatrjevano (so)lastninsko pravico na posameznih delih stavbe št. 2 in 5 tudi še po (formalni) pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.7

13. Glede na izveden dokazni postopek in pravila odločanja v 24. členu ZVEtL-1 tretja nasprotna udeleženka nima prav, ko v pritožbi trdi, da ji solastninska pravica (do 1/12) pripada tudi na posameznih delih stavbe št. 2 in 5. V nadaljevanju bo podrobneje pojasnjeno, zakaj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta navedena dela stavbe v izključni lasti tretjega udeleženca (posamezni del št. 2) oziroma četrtega predlagatelja (posamezni del št. 5).

Posebej glede posameznega dela stavbe št. 5

14. Ni se mogoče strinjati s pritožbenim očitkom, da bi četrti predlagatelj leta 2005 ob nakupu dela nepremičnine, ki predstavlja sedanji posamezni del št. 5, od S. M. in D. H. moral in mogel vedeti, da ta del ni v izključni lasti dedičev po pokojni M. B. (ki je po pokojnem A. B. podedovala zgolj 11/12) oziroma da bi moral biti pri nakupu tega dela bolj previden in skrben.

15. Ne drži, da se kupoprodajna pogodba, ki sta jo S. M. in D. H. (v nadaljevanju: neposredna pravna prednika četrtega predlagatelja) dne 28. 10. 1994 sklenila z dediči po pokojni M. B., razločno sklicuje na sklep o dedovanju po pokojni M. B.,8 ter da iz navedenega sklepa o dedovanju jasno izhaja, da so dediči (prodajalci) podedovali zgolj 11/12 premoženja po pokojnem A. B. Iz I. člena kupoprodajne pogodbe jasno izhaja le, da so prodajalci lastniki nepremičnine vl. št. 868, k. o. X, ki v naravi predstavlja dvosobno stanovanje v pritličju objekta ..., L., v izmeri 47,00 m2 (s pripadajočim kletnim boksom), in sicer na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju št. 1205/90 z dne 9. 11. 1994 (po katerem jim pripadajo različni lastniški deleži od celote). Pogodbeno sklicevanje na omenjeni sklep o dedovanju je le bežno, nepopolno in deloma celo napačno.9 Sklep o dedovanju (po pokojni M. B.), na katerega se sklicuje omenjena kupoprodajna pogodba iz leta 1994, in sklep o dedovanju po pokojnem A. B. (na katerega se sklicuje sklep o dedovanju po pokojni M. B.) tudi nista omenjena kot morebitni prilogi navedene kupoprodajne pogodbe. Glede na navedeno sta kupca po kupoprodajni pogodbi iz leta 1994 (to je neposredna pravna prednika četrtega predlagatelja) zlahka lahko dobila vtis, da so bili prodajalci po tej kupoprodajni pogodbi (dediči po pokojni M. B.) izključni lastniki prodajanega stanovanja. Zato na podlagi navedenega ni mogoč zaključek, da sta neposredna pravna prednika četrtega predlagatelja ob nakupu stanovanja (sedaj posameznega dela št. 5) z gotovostjo vedela oziroma bi morala in mogla vedeti, da ne kupujeta celotnega stanovanja.

16. Tretja nasprotna udeleženka opozarja, da dobrovernost od stranke zahteva skrbnost in da gola (namerna) nevednost kupcev (tako neposrednih pravnih prednikov četrtega predlagatelja kot tudi njega samega) ne utemeljuje dobrovernosti. Prepričana je, da so se oboji kupci pozanimali glede vsebine sklepa o dedovanju po pokojni M. B., saj je šlo za pomembno listino oziroma za temeljno okoliščino, na kateri so prodajalci utemeljevali lastništvo konkretnega stanovanja. V zvezi z navedenim pritožbenim očitkom pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 31. točki izpodbijanega sklepa prepričljivo in logično pojasnilo, zakaj je bilo v letih pred 2009 od (povprečnega) kupca, ki ni pravni strokovnjak, neživljenjsko pričakovati, da bo lahko učinkovito preveril, kaj v naravi predstavljajo posamezni deleži vseh zemljiškoknjižnih solastnikov, vknjiženih na dan sklepanja pogodbe o posameznem delu stavbe. Da bi mogel in moral raziskati pravno-poslovno ozadje vseh zemljiškoknjižnih vpisov v posameznem vložku, je bilo tedaj (leta 1994 in tudi še leta 2005) v primerih navidezne solastnine10 iluzorno. Ob pritožbenemu poudarjanju, da nakup stanovanja ni vsakdanje opravilo, ampak življenjska odločitev, kjer posameznik ravna bolj skrbno in poišče pomoč strokovnjakov, če sam pravnega posla ne razume, tretja nasprotna udeleženka zanemari pravilno argumentacijo sodišča prve stopnje, da bi preverjanje (ne)usklajenosti zemljiškoknjižnega stanja v primerih navidezne solastnine v relevantnem času (pred gospodarsko recesijo oziroma pred letom 2009) od povprečnega kupca terjalo nesorazmerne napore oziroma nadpovprečno skrbnost. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo, da bi od kupca smeli pričakovati le, da zazna in se ukvarja z obstojem morebitnih očitnih pravic tretjih na prodajanih nepremičninah, to pa bi bilo možno le, če bi nekdo tretji v času nakupa očitno izvrševal dejansko posest nad prodajanim delom stavbe. V zvezi z navedenim pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niti četrti predlagatelj niti njegova neposredna pravna prednika s strani tretje nasprotne udeleženke (ali njene pravne prednice) ni(so) bil(i) obveščen(i) o njenih morebitnih zahtevkih vse do njene udeležbe v tem postopku.

17. Upoštevaje navedeno ugotovitev, ki ji pritožba sploh ne oporeka, je zato sodišče prve stopnje upravičeno štelo za bolj verjetno, da so bili četrti predlagatelj in njegova neposredna pravna prednika v dobri veri, ko so kupovali stanovanje, ki predstavlja sedanji posamezni del stavbe št. 5. Zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za dobroverne posestnike v trajanju več kot 10 let (drugi odstavek 20. člena ZVEtL-1).

Posebej glede posameznega dela stavbe št. 2

18. Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje glede lastništva posameznega dela stavbe št. 2 (glej 29. in 32. točko obrazložitve sklepa11).

19. V nasprotju s pritožnico pritožbeno sodišče ocenjuje, da utemeljitev sodišča prve stopnje glede prevzema posesti posameznega dela št. 2 s strani tretjega udeleženca od njegove pravne prednice M. J.12 (v nadaljevanju: pravna prednica tretjega udeleženca) ni sama s seboj v nasprotju. Ugotovitev, da je bila pravna prednica tretjega udeleženca na posameznem delu stavbe št. 2 registrirana kot samostojna podjetnica do 9. 10. 2005 (ko je bila izbrisana iz poslovnega registra), ni v neskladju z nadaljnjo ugotovitvijo sodišča, da naj bi tretji udeleženec prevzel posest na istem delu že z dnem sklenitve kupoprodajne pogodbe dne 1. 10. 2004. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi z nastopom posesti s strani tretjega udeleženca poudarilo, da je prevzel posest na podlagi pogodbe iz leta 2004, in sicer bodisi kot posredni bodisi kot neposredni posestnik (32. točka obrazložitve sklepa) oziroma je zaključilo, da tretji udeleženec nedvomno izkazuje posredno posest dela št. 2 najmanj od 1. 6. 2008, ko je sklenil najemno pogodbo z A. E. kot najemnikom (29. točka obrazložitve sklepa). To pomeni, da je tretji nasprotni udeleženec od oktobra 2004 dalje nad posameznim delom št. 2 izvajal bodisi neposredno dejansko oblast (t. i. neposredna posest - glej prvi odstavek 24. člena SPZ) bodisi je takšno oblast nad delom izvrševal prek nekoga drugega, ki je imel neposredno posest iz drugega pravnega naslova (t. i. posredna posest - drugi odstavek 24. člena SPZ). Neposredna in posredna posest sta glede učinkov v tem primeru izenačeni (glej drugi, četrti in peti odstavek 20. člena ZVEtL-1). Tako ne drži, da sodišče prve stopnje v postopku ni ugotavljalo, od kdaj je tretji udeleženec na posameznem delu št. 2 prevzel dejansko posest (kar je pomembno za ugotovitev verjetnosti obstoja pogojev za priposestvovanje lastninske pravice - glej prvi in drugi odstavek 20. člena ZVEtL-1).

20. Ugotovitvam sodišča prve stopnje glede izvrševanja dejanske posesti tretjega udeleženca nad posameznim delom št. 2 pritožnica nasprotuje tudi s sklicevanjem na dejstvo, da bi v primeru njegovega izvrševanja posesti predlagatelji tega postopka zanj zagotovo vedeli in ga vključili v postopek (tako pa v predlogu z dne 18. 5. 2015, s katerim se je začel predmetni postopek, sploh ni omenjen). Navedeno dejstvo in okoliščina, da se je tretji udeleženec v predmetni postopek vključil šele v letu 2017, po oceni pritožbenega sodišča ne postavljata pod vprašaj njegovega izvrševanja posesti na posameznem delu št. 2, temveč sta spričo ugotovitve, da je tretji udeleženec že pred 12. 5. 2006 vložil tožbo za priznanje lastninske pravice oziroma za izstavitev zemljiškoknjižne listine (glej 32. točko obrazložitve sklepa), in upoštevaje neprerekano dejstvo, da tretja nasprotna udeleženka oziroma njena pravna prednica o svojih zahtevah (do vloge v tem postopku z dne 6. 6. 2017) tretjega udeleženca oziroma (prej) njegove pravne prednice nista obvestili, pravno nepomembna.13

21. Pritožnica sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita, da je napačno zaključilo, da je bila pravna prednica tretjega udeleženca dobroverna posestnica posameznega dela št. 2 in je posledično njeno priposestvovanje vštevalo v priposestvovalno dobo tretjega udeleženca. Takšnega zaključka sodišče prve stopnje v 32. točki obrazložitve sklepa, kjer je obrazložilo lastništvo glede posameznega dela št. 2, ni napravilo. Glede na ugotovitve o posesti, ki jo je nad tem delom izvrševal tretji udeleženec vse od leta 2004, se sodišču prve stopnje niti ni bilo treba podrobneje ukvarjati z vprašanjem dobroverne posesti njegove pravne prednice oziroma z njenim pravnim naslovom. Zato že iz tega razloga ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ni vpogledalo v dva listinska dokaza - to je v kupoprodajno pogodbo z dne 9. 12. 1999, sklenjeno med (sedaj pokojnim) M. V. in M. J., in v delno zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 519/2006 z dne 19. 6. 2009, ki jo je v spis vložil tretji udeleženec. Tudi sicer je navedeni pritožbeni očitek v nasprotju s podatki v spisu, saj je iz razlogov izpodbijanega sklepa razvidno, da je sodišče prve stopnje izvedlo vpogled v oba omenjena listinska dokaza (glej 29. točko obrazložitve in opombo št. 41)14. 22. Vse ostale pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni odgovorilo izrecno, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).

23. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), Uradni list RS, št. 34/17. Ta zakon je treba v konkretnem primeru uporabiti na podlagi prehodne določbe 57. člena ZVEtL-1. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86 s spremembami. Ker se je postopek v obravnavani zadevi začel pred uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1,Uradni list RS, št. 16/2019), je treba upoštevaje prehodno določbo 216. člen ZNP-1 uporabiti določila prej veljavnega zakona, to je ZNP. 4 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami. 5 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami. 6 Tudi drugim udeležencem predmetnega postopka po vzpostavitvi etažne lastnine na sporni stavbi niso pripadli (točno) tolikšni posamezni deli stavbe, kot bi se po kvadraturi (povsem) skladali z velikostjo njihovih solastniških deležev, ki so bili do sedaj vpisani v zemljiški knjigi (primerjaj m² in v zemljiško knjigo vpisane solastniške deleže v 20. in 24. točki obrazložitve sklepa). 7 Glej npr. tudi sklep VSL II Cp 492/2018 z dne 5. 9. 2018, 11. točka obrazložitve. 8 Prodajalci po kupoprodajni pogodbi z dne 28. 10. 1994 oziroma dediči po pokojni M. B. so: M. V., H. D., A. M., M. P. in I. S. 9 Ob tem ni navedeno niti, po kateri osebi so prodajalci dedovali, niti, katero sodišče je izdalo sklep o dedovanju, niti ni pravilno navedena letnica izdaje sklepa o dedovanju (1994, namesto pravilno: 1992). 10 Glej definicijo navidezne lastnine v 2. točki tretjega odstavka 17. člena ZVEtL-1: "stavba še ni vpisana v zemljiški knjigi, pri zemljiški parceli, na kateri stoji stavba (nepremičnina kot celota), pa je vpisana solastnina v korist lastnikov po idealnih deležih, če so se prenosi lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiški knjigi evidentirali z vpisom solastninske pravice na nepremičnini kot celoti". 11 Na začetku obrazložitve v 32. točki sklepa se sodišče prve stopnje pomotoma sklicuje na posamezni del št. 4, vendar pa gre pri tem glede na njegovo nadaljnjo obrazložitev, v kateri omenja del št. 2 in pojasnjuje, zakaj je bilo v primeru dela št. 4 drugače (33. točka obrazložitve sklepa), pa tudi glede na sam izrek izpodbijanega sklepa zgolj za očitno pisno pomoto. S tem se v pritožbi strinja tudi tretja nasprotna udeleženka (glej opombo na 6. strani njene pritožbe). 12 M. J. je tretjemu udeležencu leta 2004 prodala poslovni prostor, ki predstavlja sedanji posamezni del št. 2, sama pa je ta del kupila leta 1999 od pokojnega M. V. kot enega od dedičev po pokojni M. B. 13 Tretja nasprotna udeleženka je v predmetnem postopku šele naknadno zatrjevala, da je solastnica posameznega dela št. 2 (iz 4. točke njene vloge z dne 19. 1. 2016 je razvidno, da je mislila, da posamezni del št. 2 predstavlja pralnico kot splošni skupni del ali posebni skupni del stavbe). 14 Na podlagi vpogleda v omenjeno delno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tudi ugotavljalo, kdaj je tretji udeleženec vložil tožbo za priznanje lastninske pravice oziroma za izstavitev zemljiškoknjižne listine.