Jedro

Glede na to, da je dolžnikov ugovor obrazložen, kar ugotavlja tudi upnik v svoji pritožbi, je odločitev sodišča prve stopnje, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. O utemeljenosti ugovornih navedb in s tem o utemeljenosti zahtevka ter o stroških pa bo v nadaljevanju odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 28.01.2000 s sklepom odločilo o ugovoru dolžnika tako, da je sklep o izvršbi z dne 23.12.1999 v 2. točki izreka razveljavilo ter odločitev o zahtevku in stroških prepustilo pravdnemu sodišču. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb izvršilnega postopka. Navedel je, da je ugovor dolžnika sicer obrazložen, ni pa utemeljen. Sodišče je kršilo postopkovna pravila, saj mu pred odločitvijo o ugovoru tega ni poslalo v odgovor. Dolžnikova navedba, da ničesar ne dolguje ni utemeljena in tudi ni podkrepljena z dokazi. Večina dolga res izhaja iz podizvajalskih pogodb za leto 1997 in 1998, vendar je dolžnik zanemaril svoj dolg iz prejšnjih let. Zato je v skladu z določili ZOR najprej zaprl stare dolžnikove obveznosti predvsem iz naslova obresti. Vse situacije je pravočasno posredoval dolžniku in so bile tudi potrjene. Poleg tega je s prilogami k vsaki od posameznih situacij izkazal, da je opravil v situaciji navedene količine dela. Plačila avansov brez navedbe, zakaj so namenjeni ne izkazujejo, da je dolžnik svojo dolg v celoti poravnal. Tudi sklicevanje na 1. odst. 312. člena ZOR ne temelji na predloženih dokazov. Ker dolžnik ni ozačeval svojih plačil in vsa nakazila popolnoma zneskovno odstopajo od izstavljenih situacij, je ugovor dolžnika neutemeljen. Pritožba ni utemeljena. V pritožbi je upnik odgovoril na dolžnikove ugovorne navedbe, ni pa navedel razlogov zaradi katerih nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ) in je zato postopalo po 2. odst. 62. člena ZIZ. Pritožnik v pritožbi celo sam ugotavlja, da je ugovor obrazložen. Glede na določbo 5. odst. 62. člena ZIZ postopa sodišče, kadar prejme obrazložen ugovor tako, da razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo (2. točka izreka) in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Če za odločanje ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Glede na to, da je dolžnikov ugovor obrazložen, kar ugotavlja tudi upnik v svoji pritožbi, je odločitev sodišča prve stopnje, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. O utemeljenosti ugovornih navedb in s tem o utemeljenosti zahtevka ter o stroških pa bo v nadaljevanju odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku. ZIZ sodišču ne nalaga, da bi moralo v postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, dolžnikov ugovor vročiti upniku v odgovor. Zato sodišče prve stopnje v pritožbi očitane postopkovne kršitve ni storilo. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.