Jedro

Ugovor ni obrazložen iz razloga, ker dolžnik za ugovorne trditve, ki se nanašajo na poplačilo izterjevane terjatve, ni predložil nobenega dokaza.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da je upnik dolžan v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti dolžniku 114,72 EUR stroškov ugovornega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu (I. in II. točka izreka) potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi z dne 15. 9. 2020 razveljavilo v delu izterjevanih posameznih zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v delu izterjevanih zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov, kot je navedeno v I. točki izreka, in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, v preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog dolžnika za omejitev izvršbe (II. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam krije stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

Ponavlja ugovorne navedbe, da upniku po lastnem vedenju ne dolguje ničesar in da je upnik zoper njega vodil že več izvršilnih postopkov zaradi izterjave nadomestil preživnine, ki so bili vsi pravnomočno ustavljeni. Dodaja, da terjatev upnika do dolžnika ne obstoji. Sodišče je ugovor dolžnika vročilo upniku v odgovor, upnik pa odgovora na ugovor ni podal. Glede nato bi sodišče moralo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugoditi v celoti. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje ničesar več in glede na to, da upnik na ugovorne navedbe ni podal odgovora, bi bilo potrebno šteti, da upnik ugovorne trditve dolžnika priznava. Dolžnik tudi sicer negativnih dejstev, da upniku ne dolguje ničesar, ne more dokazovati in je praktično na upniku dokazno breme, da ovrže tovrstno ugovorno navedbo. Sodišče je ugovor dolžnika nedvomno štelo za obrazloženega in ga je kot takšnega tudi vročilo upniku v odgovor. V primeru, da ugovor zoper sklep o izvršbi ne bi bil obrazložen, ga sodišče na podlagi tretjega odstavka 53. člena ZIZ ne bi smelo vročiti upniku v odgovor, ampak bi ga moralo zavreči kot neobrazloženega. Na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ lahko sodišče šele izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku v odgovor in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. In prav slednje je storilo sodišče, saj je dolžnikov ugovor štelo za obrazložen in ga je kot takšnega upniku vročilo v odgovor. Ob obrazloženem so odločilni razlogi izpodbijanega sklepa, da je del dolžnikovega ugovora neobrazložen, neutemeljeni in napačni. Dolžnikove ugovorne navedbe, da upniku ne dolguje ničesar oziroma da je dolg do upnika že poplačal, so tako bile s strani upnika neizpodbijane in bi jih sodišče moralo upoštevati kot resnične. V nadaljevanju navaja, da je z ugovorom v precejšnji meri uspel, upnik pa je ostal popolnoma pasiven, zato je šteti, da je bil ugovor dolžnika potreben. V posledici ugovornega uspeha pa je šteti, da je upnik dolžniku povzročil neutemeljene stroške, zato ni prav, da bi moral dolžnik trpeti vse ugovorne stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti tistih, ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Ugovor dolžnika mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

5. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi dogovora o preživnini opr. št. 567-362/2002 sklenjenega pri Centru za socialno delo ... z dne 4. 9. 2002 v zvezi z odločbo sklada št. PS 00202/2009 z dne 21. 5. 2009, ki je postala izvršljiva 15. 6. 2009, in obvestila o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je upnik z navedenimi listinami izkazal, da je vstopil v razmerje do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika skladno s tretjim odstavkom 28. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJSRS). Skladno z 21.d členom ZJSRS sklad pisno obvesti otrokovega zakonitega zastopnika o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine, obvestilo sklada pa je skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov.

6. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na izvršilni naslov, ne izpodbija zaključkov, ki se nanašajo na zastaranje posameznih zneskov izterjevanih terjatev in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti ter na zastaranje posameznih zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov izterjevanih terjatev. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija tudi zaključkov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na zavrnitev njegovega predloga za omejitev izvršbe. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal nobenih nepravilnosti.

7. Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je ugovor obrazložen v delu, v katerem je zatrjeval, da upniku po lastnem vedenju ne dolguje ničesar in da je upnik zoper njega vodil že več izvršilnih postopkov zaradi izterjave nadomestil preživnine, ki so bili vsi pravnomočno ustavljeni. Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da ugovor v tem delu ni obrazložen iz razloga, ker dolžnik za ugovorne trditve, ki se nanašajo na poplačilo izterjevane terjatve, ni predložil nobenega dokaza. Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je v tem delu ugovora zatrjeval negativna dejstva, katera ne more dokazovati. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje ničesar in da je upnik zoper njega vodil že več izvršilnih postopkov zaradi izterjave nadomestil preživnine, ki pa so bili vsi pravnomočno ustavljeni. Navedena dejstva ne predstavljajo negativnih dejstev, saj dolžnik z njimi ni zanikal obstoj temelja za nastane upnikove terjatve, ampak je zatrjeval poplačilo izterjevane terjatve v drugih izvršilnih postopkih. Ker dolžnik v potrditev navedenih ugovornih navedb, s katerimi ni zatrjeval negativnih dejstev, ni predložil ali predlagal nobenega dokaza, je sodišče prve stopnje upoštevaje drugi odstavek 53. člena ZIZ pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnika v tem delu neobrazložen. Ker ugovor dolžnika v tem delu ni bil obrazložen, dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 58. člena ZIZ njegove trditve o poplačilu izterjevane terjatve šteti za resnične.

8. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje skladno s četrtmi odstavkom 58. člena ZIZ ugovor v tem delu utemeljeno zavrnilo (zavrnilni del I. točke izreka).

9. Dolžnik pa utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o stroških ugovornega postopka, ki se nanašajo na del ugovora, v katerem je dolžnik uspel (ugodilni del I. točke izreka), zmotna, saj so bili ugovorni stroški v tem delu dolžniku neutemeljeno povzročeni in mu jih upnik mora povrniti (šesti odstavek 38. člena ZIZ in drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je z ugovorom uspel v višini 41,12 % (954,00 EUR od izterjevanih 2.319,91 EUR), zato je v sorazmerju s to višino ugovornega uspeha tudi upravičen do povrnitve svojih ugovornih stroškov. Sodišče druge stopnje je dolžniku priznalo nagrado za ugovor 300 točk po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT, kar zanaša 6 točk (ne priglašenih 10 točk), DDV po drugim odstavku 2. člena OT v znesku 40,39 EUR in sodno takso v znesku 55,00 EUR, kar vse skupaj zanaša 278,99 EUR. 41,12 % ugovornih stroškov dolžnika tako zanaša 114,72 EUR.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da mora upnik v 8 dneh, od vročitve tega sklepa, povrniti dolžniku njegove stroške ugovornega postopka v znesku 114,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (3. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je pritožbo dolžnika zavrnilo in v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I. in II. točka izreka) potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj v tem delu niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker je dolžnik s pritožbo uspel samo delno, pa še to samo v stroškovnem delu, krije sam svoje pritožbene stroške, saj mu upnik teh stroškov ni povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ in drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).