U-I-184/96

20.6.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Kemala Bejdića iz Ljubljane, ki ga zastopajo Rudi Košorok, Stanislav Fortuna, Marina Mazi-Žunko in Alenka Humar, odvetniki v Ljubljani, na seji dne 20. junija 1996

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 22.b, 22.č, 22.f in 22.g člena Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 45/94-I) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik predlaga oceno ustavnosti v izreku navedenih določb Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavni zakon), ker naj bi mu onemogočale dvig deviz, ki jih je še pred razpadom bivše SFRJ deponiral pri Glavni filiali Ljubljanske banke d.d. v Sarajevu.

Ker je spričo razmer, ki so zadele njegovo domovino ter njega samega, devize nujno potreboval ter jih še potrebuje, je zoper navedeno banko oziroma njeno pravno naslednico, nastalo na podlagi izpodbijanih določb Ustavnega zakona, vložil tožbo, s katero je zahteval izplačilo deponiranih deviz. Pobudnikov tožbeni zahtevek je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I P 120/95 z dne 16.4.1996 zavrnjen.

2.Ker je bil tožbeni zahtevek zavrnjen s sklicevanjem sodišča na določbe 22.b, 22.č, 22.f in 22.g člena Ustavnega zakona, pobudnik predlaga oceno njihove ustavnosti, saj naj bi bile v nasprotju s 14. in 22. členom Ustave.

B.

3.Izpodbijane določbe so vsebovane v ustavnem zakonu, ki ga je Državni zbor sprejel za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Sprejel ga je za uresničitev enega od izhodišč, ki so bila podlaga za sprejem Temeljne ustavne listine. To izhodišče je "odločenost, da Republika Slovenija spoštuje enake pravice drugih jugoslovanskih republik ter z njimi enakopravno, demokratično in po mirni poti postopno ureja vsa vprašanja dosedanjega skupnega življenja, spoštuje njihovo suverenost in ozemeljsko celovitost". Eden od elementov skupnega življenja v bivši SFRJ so bile tudi devizne hranilne vloge, za katere je jamčila Narodna banka Jugoslavije.

4.V obravnavanem primeru gre za urejanje enega od vprašanj, izvirajočih iz dotedanjega skupnega življenja, ki je nastalo ob prehodu v novo ustavno ureditev Republike Slovenije. Gre torej za eno od vprašanj prehoda v novo ustavno ureditev, ki naj bi bilo hkrati tudi del vsebine sporazuma o pravnem nasledstvu in o prevzemu obveznosti in terjatev nekdanje SFRJ in pravnih oseb na njenem ozemlju. Zato imajo po oceni Ustavnega sodišča izpodbijane določbe ne le glede oblike temveč tudi glede vsebine značaj ustavnopravnih norm. Za presojo ustavnopravnih norm pa Ustavno sodišče ni pristojno, zato je glede na 160. člen Ustave in 21. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) pobudo zavrglo in se ni spuščalo v presojo utemeljenosti v njej vsebovanih navedb. Enako je Ustavno sodišče odločilo 11.4.1996 v zadevi U-I-332/94.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek