Jedro

Izpodbijano odločbo je tožena stranka izdala v izvrševanju sodbe upravnega sodišča. Pri izdaji nove odločbe je bila tako tožena stranka, skladno s tretjim odstavkom 60. člena ZUS, vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 8. 11. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila enotno dovoljenje za gradnjo z dne 18. 5. 2000, ki ga je Upravna enota Ljubljana izdala tožnikoma za gradnjo dvostanovanjskega objekta s pripadajočimi ureditvami na zemljišču s parc. št. 15 k.o. A. pod tam navedenimi pogoji, in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Tožena stranka je to odločbo izdala v izvrševanju sodbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 1998/2000-16 z dne 19. 4. 2001, s katero je sodišče ugodilo tožbi tožnikov proti odločbi tožene stranke.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za njeno odločitev. Pojasnjuje, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke izdana v izvrševanju sodbe sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je bilo dejansko stanje glede skladnosti objekta z morfološkim vzorcem ugotovljeno pomanjkljivo. Takšni odločitvi je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče in navedlo, da lokacijska dokumentacija ne daje podlage za zaključek, da je zahtevana skladnost podana. Zato je po presoji sodišča prve stopnje pravilna odločitev tožene stranke, ki je v ponovljenem postopku odpravila odločbo prvostopnega organa in mu zadevo vrnila v nov postopek z napotkom, da bo treba opraviti terenski ogled, pred tem pa pridobiti ustrezno dopolnjeno lokacijsko dokumentacijo.

3. Tožnika v pritožbi uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navajata, da se ne strinjata z napotkom tožene stranke, da mora organ prve stopnje opraviti ogled na kraju samem, saj je bil ogled z ustno obravnavo že opravljen 23. 3. 2000. Skladnost lokacijske dokumentacije z morfološkim vzorcem je bila ponovno preverjena v postopku, ko sta mejaša s prijavo hotela doseči odstranitev sporne ograje. Neobstoj morfološkega vzorca naj upravni organ ugotovi ob vpogledu v ostala pravnomočna enotna dovoljenja za gradnjo, pridobljena s strani investitorjev okoliških objektov. Opozarjata na slikovno dokumentacijo v spisu. Lokacijska dokumentacija daje podlago za ugotovitev skladnosti, saj v nasprotnem primeru že na začetku ne bi bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo. Pritožbenemu sodišču predlagata, da razveljavi izpodbijano sodbo in odpravi odločbo tožene stranke ali izpodbijano sodbo spremeni v skladu s 77. členom ZUS.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterij iz drugega odstavka navedenega člena (ker je po ZGO pravnomočnost sodbe pogoj za izvršitev upravnega akta), se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1. 7. V obravnavani zadevi gre za enotno dovoljenje za gradnjo, ki se izda na podlagi 33.a člena Zakona o graditvi objektov - ZGO, katerega del je lokacijsko dovoljenje. Tako je pri presoji zakonitosti izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo predmet presoje tudi lokacijska dokumentacija, ki mora biti na podlagi 54. in 55. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN sestavljena v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Kot je v izpodbijani sodbi navedlo že sodišče prve stopnje, je tožena stranka odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, izdala v izvrševanju sodbe upravnega sodišča. Pri izdaji nove odločbe je bila tožena stranka, kot je to določal tretji odstavek 60. člena ZUS, vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Iz navedene odločbe je razvidno, da je tožena stranka postopala v skladu z določbo 60. člena ZUS in pri svoji odločitvi v celoti upoštevala napotke iz pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje U 1998/2000-16 z dne 19. 4. 2001. Tako so neupoštevni pritožbeni ugovori o neutemeljenosti napotkov tožene stranke upravnemu organu prve stopnje. Glede na dejstvo, da je v obravnavanem primeru treba ustrezno dopolniti lokacijsko dokumentacijo, saj sicer ni mogoče preveriti, ali je izpolnjen pogoj skladnosti objekta z morfološkim vzorcem, pa tožena stranka sama postopka ne bi mogla dopolniti.

8. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v obravnavanem primeru ni dopusten. V 3. točki prvega dostavka 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 73. člena ZUS-1 je določeno, da je dopustna pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kadar je upravno sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje ter ga ugotovilo drugače, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, in je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je odločilo o sporu iz 66. člena ZUS-1 (kršitev ustavnih pravic). V drugih primerih uveljavljanje razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po ZUS-1 ni dopustno. Prav tako uveljavljanje tega pritožbenega razloga ni bilo dopustno po prej veljavnem ZUS (peti odstavek 72. člena). Ker po presoji Vrhovnega sodišča v pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopenjsko sodišče samo, česar pa v tem primeru ni storilo, se Vrhovno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z zmotno oziroma nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem ni opredeljevalo. Tožeča stranka pa bo v ponovljenem upravnem postopku lahko uveljavljala vse razloge, ki jih je navajala v tožbi in v pritožbi.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, ki pri presoji izpodbijane sodbe tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev, na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.