Jedro

Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa je relevantna odločba št. Bpp 991/2018 z dne 10. 6. 2020, s katero je tožena stranka ugotovila, da je tožnica neupravičeno prejela BPP ter da je navedena odločba že postala pravnomočna. Uspešno bi lahko ugovarjala zgolj določeni višini stroškov, ki jih bo morala tožnica v skladu z izpodbijanim sklepom vrniti, česar pa tožnica v tožbi ne uveljavlja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč oziroma organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom sklenila, da mora tožnica v roku 30 dni plačati 1.323,69 EUR stroškov brezplačne pravne pomoči, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila ter da ji je tožnica dolžna predložiti originalno potrdilo o plačilu. V točki 2 izreka izpodbijanega sklepa je navedeno, da stroški postopka niso nastali. Nadalje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno, da je bila tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Bpp 991/2018 z dne 15. 4. 2019 odobrena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v pravnem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opravilno št. III P 2348/2018 zaradi plačila odškodnine. Z odločbo št. Bpp 991/2018 z dne 28. 2. 2020 je organ za BPP tožnici dodelil njej želenega odvetnika in tožnico tudi poučil o posledicah, določenih v 11. odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) v primeru ponovnega predloga za menjavo odvetnika. Novo določeni odvetnik je dne 16. 3. 2020 zaprosil za svojo razrešitev iz razlogov na strani tožnice, zaradi česar je organ za BPP na podlagi 9. in 10. odstavka 30. člena ZBPP odločil, da je bila tožnici z odločbo opr. št. Bpp 991/2018 z dne 15. 4. 2019 v zvezi z odločbo št. Bpp 991/2018 z dne 28. 2. 2020 BPP odobrena neupravičeno. Nadalje ugotavlja, da je bilo v obravnavanem postopku tožnici iz sredstev BPP skupno izplačanih 1.323,69 EUR, pri čemer je bilo že z odločbo št. Bpp 991/2018 z dne 10. 6. 2020 ugotovljeno, da je bila BPP tožnici dodeljena neupravičeno in se tako z izpodbijanim aktom odloča le še o višini, načinu in času vračila neupravičeno prejete BPP.

2. Tožnica v tožbi navaja, da težko najde odvetnika, ki bi ji bil všeč ter da z delom prvo postavljenega odvetnika ni bila zadovoljna in trdi, da je upravičena do BPP.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in v odgovoru na tožbo navedla, da je bilo z odločbo št. Bpp 991/2018 z dne 10. 6. 2020 že ugotovljeno, da je bila BPP tožnici dodeljena neupravičeno, ter da je bilo z odločbo št. Bpp 991/2018 z dne 28. 2. 2020 odločeno o prvi zamenjavi odvetnika zaradi razlogov na strani tožnice, na podlagi 10. odstavka 30. člena ZBPP. Slednje tožnica ni izpodbijala, zato je postala pravnomočna. Zato navedbe tožnice v zvezi s prvo postavljenim odvetnikom in morebitno stališče tožnice, da razlogi za razrešitev odvetnika niso podani na njeni strani, v obravnavanem sporu, ko se odloča o zakonitosti akta o vračilu neupravičeno prejete BPP, ne morejo biti upoštevane. Nadalje tožena stranka navaja, da bi tožnica lahko morebitne navedbe, da niso podani razlogi za zamenjavo odvetnika na njeni strani, uveljavljala v tožbi zoper odločbo št. Bpp 991/2018 z dne 10. 6. 2020, vendar tega ni storila. Še pred izdajo odločbe o neupravičeno dodeljeni BPP je imela tožnica možnost, da bi odgovorila na poziv organa za BPP z dne 15. 4. 2020 v zvezi z izjavo drugo postavljenega odvetnika o zamenjavi izvajalca oziroma o odpovedi pooblastila, vendar tega tožnica ni storila. Tožnica je bila v pozivu tudi opozorjena na posledice, in sicer o določbi glede neupravičeno prejete BPP. Odločba o neupravičeno dodeljeni BPP št. Bpp 991/2018 z dne 10. 6. 2020 je tako postala pravnomočna dne 21. 8. 2020, iz česar sledi, da je o razrešitvi postavljenih odvetnikov iz razlogov na strani tožnice že pravnomočno odločeno in zato tožnica z ugovori, ki se nanašajo na razrešitev, ne more biti uspešna. Predmet odločanja z izpodbijanim sklepom bi lahko bila le določitev višine neupravičeno prejete BPP, glede katere pa tožnica ni podala nestrinjanja oziroma ni navedla dejstev, ki bi lahko vlivala na drugačno odločitev. Zato tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da lahko sledi utemeljitvi iz izpodbijanega akta. Sodišče se strinja z razlogi navedenimi v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki je glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev tožbe, razen tega je celovita in natančna, tako da se v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) nanje tudi sklicuje.

6. Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je izpodbijani sklep tožene stranke, s katerim je tožena stranka tožnici odmerila višino stroškov, ki jih mora tožnica vrniti zaradi neupravičeno prejete oziroma dodeljene BPP.

7. Sodišče kot nesporno ugotavlja, da je tožena stranka z odločbo št. Bpp 991/2018 z dne z dne 10. 6. 2020 ugotovila, da je bila tožnici BPP z odločbo št. Bpp 991/2018 z dne 15. 4. 2019 dodeljena neupravičeno in da je tožnica dolžna obravnavne stroške povrniti, pri čemer je v točki 4 izreka odločbe št. Bpp 991/2018 z dne 10. 6. 2020 navedeno, da bo o času in načinu vračila neupravičeno prejete BPP odločeno s posebno odločbo, ko bo znana višina sredstev, izplačanih za opravljene storitve in stroške v okviru BPP. Navedena odločba je dne 21. 8. 2020 postala pravnomočna in temu tožnica niti ni oporekala.

8. Tako je torej tožena stranka z izpodbijanim sklepom zgolj odmerila višino stroškov, izplačanih iz sredstev BPP v obravnavani zadevi, pri čemer je kot podlago uporabila pravnomočna sklepa, izdana pod št. Bpp 991/2018 z dne 29. 7. 2020 (na podlagi katerega so bili plačani stroški odvetniku A. A.) in št. Bpp 991/2018 z dne 25. 9. 2020 (na podlagi katerega so bili plačani stroški Odvetniški pisarni B.). Sodišče ugotavlja, da tožnica prav tako ni oporekala niti ugotovljeni pravnomočnosti navedenih sklepov, ki tako predstavljajo podlago za določitev višine neupravičeno prejete BPP, izplačane iz sredstev BPP, katere plačilo je bilo tožnici naloženo z izpodbijanim sklepom. Tožnica se v tožbi sklicuje, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči. Vendar to za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa ni več relevantno, pač pa je relevantna, odločba št. Bpp 991/2018 z dne 10. 6. 2020, s katero je tožena stranka ugotovila, da je tožnica neupravičeno prejela BPP ter da je navedena odločba že postala pravnomočna. Uspešno bi lahko ugovarjala zgolj določeni višini stroškov, ki jih bo morala tožnica v skladu z izpodbijanim sklepom vrniti, česar pa tožnica v tožbi ne uveljavlja. Ob tem sodišče še dodaja, da je v primerljivih zadevah Upravno sodišče že enako odločilo, in sicer v zadevah opr. št. IV U 217/2019 in I U 1970/2018. 9. Po povedanem je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. V zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave na seji, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba med strankama ni sporno. Kadar dejansko stanje med strankama ni sporno, pa ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave.