Jedro

Ob dejstvu, da je najemna pogodba, po kateri je tožena stranka kot najemnica proti plačilu tržne najemnine zasedala stanovanje, ki ga je dajala v najem tožeča stranka, prenehala veljati pred zaključkom glavne obravnave, tožena stranka pa se ni sklicevala na noben drug pravni naslov, ki bi ji dajal upravičenje do uporabe stanovanja, ki ga še vedno zaseda, je pravilen zaključek, da tožena stranka uporablja stanovanje nezakonito, zato mora izprazniti stanovanje, ki je bilo predmet najemne pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek glede zahtevka za odpoved najemne pogodbe, ki sta jo 1. 1. 2008 sklenili pravdni stranki (I. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje) in s sodbo ugotovilo, da je ta najemna pogodba prenehala veljati 1. 6. 2012 (II. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje). Toženki je naložilo, da se v roku 60 dni izseli z vsemi svojimi ljudmi in stvarmi iz stanovanja št. 2 na naslovu T., ki obsega hodnik, shrambo, kuhinjo, kopalnico, kabinet, WC in tri sobe v skupni izmeri 97 m2 ter ga prostega oseb in stvari v istem roku izroči in prepusti tožeči stranki (III. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje). Toženki je naložilo tudi plačilo stroškov tožeče stranke v višini 1.146,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom (IV. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje).

2. Zoper sodbo se brez izrecnega navajanja pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pritožuje toženka. Ne izpodbija ugotovitve, da ni poravnala najemnin za obdobje od leta 2011 do leta 2012 v višini 7.200,00 EUR. Vendar pojasnjuje, da je zaradi izgube službe v eksistenčni stiski, saj nima sredstev niti za osnovne življenjske potrebe. V nadaljevanju konkretizira svojo socialno stisko z navedbo članov svojega gospodinjstva ter socialnih prejemkov, do katerih je upravičena za svojo hčerko in sina, ter pomoči, ki jo prejema od Rdečega križa. Ker je v težki materialni in psihični krizi, prosi, da ji tožeča stranka sklene najemno pogodbo za čas, dokler ji ne bo dodeljena bivalna enota s strani M., pri čemer obžaluje, da je prišlo do takšne situacije. Stroškov s pritožbo ne priglaša. 3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba temelji na med strankama nespornem dejstvu, da je najemna pogodba, po kateri je tožena stranka kot najemnica proti plačilu tržne najemnine zasedala stanovanje, ki ga je dajala v najem tožeča stranka, prenehala veljati pred zaključkom glavne obravnave, ter dejstvu, da tožena stranka še zmeraj zaseda stanovanje. Ker se tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na noben drug pravni naslov, ki bi ji dajal takšno upravičenje, je sodišče zaključilo, da tožena stranka uporablja stanovanje nezakonito, zaradi česar ji je na podlagi 111. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1)(2) naložilo, da izprazni stanovanje, ki je bilo predmet najemne pogodbe. Na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP je meritorno odločilo tudi o ugotovitvenem zahtevku in v skladu s prvim dostavkom 614. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)(3) ugotovilo, da je najemna pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, prenehala veljati z iztekom časa, za katero sta jo sklenili.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna in temelji na določbah 111. člena SZ-1 in 614. člena OZ. Tožena stranka v pritožbi tudi ne izpodbija povzetih pravnoodločilnih dejstev. Pojasnjuje zgolj, da je v veliki socialni in ekonomski stiski, zaradi katere je pri M. zaprosila za bivalno enoto, za katero je čakalna doba več let. Zato prosi, da se ji najemna pogodba podaljša oziroma sklene vsaj za čas, dokler ne najde novega primernega stanovanja.

7. Ker takšna dejstva upoštevajoč dispozicijo 111. člena SZ-1 niso pravno pomembna za presojo utemeljenosti zahtevka za izpraznitev prostora, prav tako pa niso relevantna za ugotovitev, da je najemna pogodba med pravdnima strankama prenehala, je sodišče druge stopnje ob odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Tožena stranka stroškov v postopku s pritožbo ni priglasila, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl..

(2) Ur. l. RS, št. 69/2003 in nasl..

(3) Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl..