Jedro

Vrhovno sodišče je pritožbo zavrglo kot prepozno in kot nedovoljeno na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) za oprostitev plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je predlog zavrglo, ker pritožnik v danem roku (do dne 3. 4. 2015) ni priložil izpolnjenega obrazca pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, ki je obvezna priloga predloga za taksno oprostitev.

2. Zoper sklep o zavrženju predloga je pritožnik vložil laično pritožbo, v kateri navaja, da je navedeni obrazec poslal (dne 15. 4. 2015) ter da je sodba taksa odmerjena napačno.

3. Pritožba je prepozna.

4. Pritožba zoper sklep, izdan v upravnem sporu na prvi stopnji, se lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa strankam. Po določbi drugega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, je pritožba prepozna, če je vložena po poteku zakonskega roka. Na podlagi prvega in drugega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, če pa je poslana po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Iz povratnice, ki se nahaja v predloženem sodnem spisu sodišča prve stopnje je razvidno, da je bil pritožniku, ker je bil poizkus osebne vročitve izpodbijanega sklepa neuspešen, dne 13. 4. 2015 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o tem, kje lahko omenjeno pošiljko prevzame, da je rok za prevzem pošiljke petnajst dni, obvestilo pa je vsebovalo tudi opozorilo o pravnih posledicah, če tega ne bo storil. Ker pritožnik v petnajstih dneh pošiljke z izpodbijanim sklepom na pošti ni dvignil, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, to je dne 28. 4. 2015. Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP je pritožbeni rok pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa pritožniku, to je dne 29. 4. 2015, in je potekel dne 13. 5. 2015. Pritožnik je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil priporočeno po pošti dne 2. 6. 2015, torej po izteku pritožbenega roka.

5. Pritožba tudi ni dovoljena.

6. Pritožbo je pritožnik vložil sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu, pa lahko po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. 7. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo kot prepozno in kot nedovoljeno na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

8. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.