Jedro

Sodišče druge stopnje je s svojo odločbo odločilo le o pritožbi obdolženčeve zagovornice zoper sodbo sodišča prve stopnje, ne pa tudi o (pravočasni) pritožbi okrožnega državnega tožilstva vloženi zoper isto sodbo, zato je drugostopenjska sodba nezakonita.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 3. 4. 2014 spoznalo B. K. za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 54. členom KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 10 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in posebnim pogojem, da v roku dveh let po pravnomočnosti sodbe oškodovancu M. K. plača znesek 24.450 EUR, sicer se določena kazen izvrši, ter stransko denarno kazen v višini 5.000 EUR. V plačilo mu je naložilo stroške kazenskega postopka in premoženjskopravni zahtevek oškodovanca v višini 24.450 EUR, s presežkom premoženjskopravnega zahtevka pa je oškodovanca napotilo na pravdo.

2. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 13. 11. 2014, ob reševanju pritožbe obdolženčeve zagovornice, sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti v odločbi o krivdi in izrečenih kazenskih sankcijah spremenilo tako, da je kaznivo dejanje opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje pravno opredelilo po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1B) v zvezi s drugim odstavkom 54. člena KZ-1B, obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v njej določilo kazen 10 mesecev zapora in da obdolženemu stranske denarne kazni ni izreklo; pritožbo obdolženčeve zagovornice pa je zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem obsegu sodbo sodišča potrdilo.

3. Vrhovni državni tožilec je dne 8. 1. 2015 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo sodišča druge stopnje - sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 18658/2013 z dne 13. 11. 2014, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 388. členom ZKP, ker je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku prezrlo vloženo pritožbo okrožnega državnega tožilca ter s svojo sodbo odločilo le o pritožbi obdolženčeve zagovornice. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo zakonitosti in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne Višjemu sodišču v Mariboru v ponovno obravnavo.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila v odgovor poslana obdolžencu in njegovi zagovornici, ki pa na zahtevo nista odgovorila.

B.-1

5. Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa Okrajnega sodišča v Mariboru III K 18658/2013 ugotavlja: - da je sodišče prve stopnje po dne 3. 4. 2014 opravljeni glavni obravnavi izreklo sodbo, s katero je obdolženca spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi s členom 54 KZ-1, mu izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo 10 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in dodatnim pogojem, da oškodovancu v roku dveh let plača 24.450 EUR; ter stransko denarno kazen v višini 5.000 EUR; - da sta takoj po razglasitvi sodbe navzoči okrajni državni tožilec in obdolženčeva zagovornica napovedala pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje; - da je bil pisni odpravek sodbe vročen Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, obdolžencu in njegovi zagovornici dne 30. 4. 2014; - da sta bili zoper sodbo sodišča prve stopnje vloženi pritožbi Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru dne 5. 5. 2014 (list. št. 278-283), ki je bila v odgovor vročena obdolžencu in njegovi zagovornici ter pritožba obdolženčeve zagovornice dne 15. 5. 2014 (list. št. 284-289), ki je bila v odgovor vročena Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru; - da je bila s predložitvenim poročilom (list. št. 291-292) Višjemu sodišču v Mariboru reševanje predložena le pritožba obdolženčeve zagovornice in - da je Višje sodišče v Mariboru s sodbo z dne 13. 11. 2014 odločilo le o pritožbi obdolženčeve zagovornice.

B.-2

6. Utemeljeno vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 420. člena ZKP v sodbi sodišča druge stopnje, da sodišče druge stopnje ni odločilo tudi o vloženi pritožbi državnega tožilca zoper sodbo prvostopenjskega sodišča. 7. O vseh pritožbah zoper isto sodbo odloči sodišče druge stopnje z eno odločbo (drugi odstavek 388. člena ZKP). V konkretni zadevi je sodišče druge stopnje s svojo odločbo odločilo le o pritožbi obdolženčeve zagovornice zoper sodbo sodišča prve stopnje, ne pa tudi o (pravočasni) pritožbi okrožnega državnega tožilstva vloženi zoper isto sodbo sodišča prve stopnje. Ker je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku tako očitno spregledalo vloženo pritožbo okrožnega državnega tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje in o njej s svojo odločbo ni odločilo, je s tem prekršilo določbo drugega odstavka 388. člena ZKP v zvezi s 3. točko 420. člena ZKP in je zato drugostopenjska sodba nezakonita.

8. Vrhovno sodišče je ob ugotovljeni bi stveni kršitvi določb kazenskega postopka iz 3. točke 420. člena ZKP zahtevi vrhovnega državnega tožilca ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje.