Jedro

Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorice javnega sklada je poseženo v obstoječe pravno razmerje. Ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoče, tudi če bi tožnica s tožbo uspela. Že to pomeni za tožnico težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o tožničini zahtevi za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožnica vložila med upravnim sporom, ki ga je sprožila dne 10.9.2007 zoper odločbo tožene stranke z dne 31.7.2007, s katero je ta tožnico razrešila s funkcije direktorice.

Zahtevi tožnice je sodišče ugodilo in odločilo, da se začasno, do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, zadrži izbira kandidatov in imenovanje kandidata na mesto direktorja/direktorice v okviru vodenja javnega razpisnega postopka za delovno mesto direktorja/direktorice G. - javnega sklada, začetega na podlagi objave s strani nadzornega sveta tožene stranke na spletnih straneh G. - javnega sklada dne 14.9.2007 ter objave v Uradnem listu RS.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da je tožnica zahtevala začasno odredbo po določbi 3. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). Ker je bila tožnica z odločbo, ki jo izpodbija v upravnem sporu s tožbo, razrešena s funkcije direktorice tožene stranke predčasno, njeno mandatno obdobje bi se namreč izteklo šele leta 2009. Ker je bil v Uradnem listu RS, št. 83/07 objavljen javni razpis za delovno mesto direktorja/direktorice tožene stranke, je sodišče presodilo, da ureditev stanja z začasno odredbo izhaja iz samega spornega razmerja, v katerega je posegla tožena stranka z izpodbijano odločbo. Po presoji sodišča bi izbira in imenovanje novega direktorja/direktorice za tožnico pomenila tako pravno posledico, zaradi katere vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja verjetno ne bi bila mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu uspela. S tem bi tožnico prizadela težko popravljiva škoda. Z izdajo začasne odredbe javna korist ne more biti prizadeta, saj tožena stranka sama navaja, da predsednik nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja tožene stranke do 27.10.2007. Prav tako niso prizadete koristi nasprotnih strank, saj tožeča in tožena stranka nasprotnih strank ne opredeljujeta.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 75. člena ZUS-1. Navaja, da je tožnica zahtevala izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1, s katero se začasno uredi sporno pravno razmerje, sodišče pa z izdano začasno odredbo ni uredilo spornega pravnega razmerja, saj ni določilo načina kako se imenovanje direktorja uredi do pravnomočne odločitve sodišča, ampak je le zadržalo postopek imenovanja, torej je izdalo začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1. Za tako začasno odredbo pa ni pogojev, ker se ne nanaša na sporno pravno razmerje. Sporno pravno razmerje je namreč razrešitev, izpodbijana začasna odredba pa se nanaša na postopek imenovanja novega direktorja. Za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 tudi sicer ni izpolnjen pogoj - to je očiten dvom v zakonitost izpodbijanega akta, kot tudi ne pogoj nastanka težko popravljive škode. Tožnica, tudi v primeru ugodne rešitve upravnega spora, nima pravice do vrnitve na delovno mesto direktorice, ampak ima le pravico do plačila neizplačanih plač, ta škoda pa ni nepopravljiva. Ker tožnica nima pravice do vrnitve na delovno mesto tudi nima pravnega interesa za izdajo začasne odredbe. Z izdajo izpodbijane začasne odredbe bo tudi prizadeta javna korist, saj bo tožena stranka po 27.10.2007 ostala brez zastopnika, zaradi česar bo onemogočeno opravljanje njenih nalog in razdelitev še nerazdeljenih sredstev. Ker se sodišče s tehtanjem interesov obeh strank sploh ni ukvarjalo, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Postopek se ni začel z objavo razpisa, kot je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa, ampak s sklepom nadzornega sveta. Zato je izrek nerazumljiv. Ker sodišče ni odgovorilo na navedbe tožene stranke v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe, je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi oziroma podrejeno, da odloči, da izpodbijani sklep preneha veljati dne 27.10.2007. Tožnica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe kot neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno in v celoti pretehtalo prizadetost javne koristi in skladno z načelom sorazmernosti pravilno odločilo o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Ne drži, kar navaja tožena stranka, da se razpisni postopek ni začel z objavo, pa tudi sicer to ne vpliva na odločitev. Ni pravilno stališče tožene stranke glede ureditvene začasne odredbe. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bo tožena stranka ostala brez zakonitega zastopnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih navaja sodišče, so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbi 3. odstavka 32. člena ZUS-1. Po navedeni določbi lahko tožnik iz razlogov 2. odstavka 32. člena ZUS-1 zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih kot verjetna izkaže za potrebno. Razlog, naveden v 2. odstavku 32. člena ZUS-1, zaradi katerega je mogoče izdati začasno odredbo, je preprečitev težko popravljive škode, ki bi jo v upravnem sporu izpodbijani akt prizadel tožniku. Pri odločanju mora sodišče upoštevati tudi prizadetost javne koristi in nasprotnih strank.

V obravnavanem primeru je tožnica zahtevala izdajo začasne odredbe na podlagi 3. odstavka 32. člena ZUS-1, kar je glede na naravo izpodbijanega akta - odločbe o razrešitvi tožnice s funkcije direktorice G. - javnega sklada, edino pravilno. Akt o razrešitvi namreč ni akt, ki bi se izvrševal po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zato odložitev izvršitve ni mogoča, pa tudi sicer akt o razrešitvi učinkuje dokler obstaja. Z izpodbijanim aktom je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje. Vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo pa, glede na to, da je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja, ne bo več mogoča, tudi če bo tožnica s tožbo uspela. Že to pomeni za tožnico težko popravljivo škodo, ki jo je tudi po presoji pritožbenega sodišča mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo, kakršno je izdalo prvostopno sodišče. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da tožena stranka zaradi izdaje začasne odredbe ne bo imela zastopnika, kar je v nasprotju z javno koristjo, sodišče pa prizadetosti javne koristi ni upoštevalo. V Zakonu o javnem skladu (ZJS, Uradni list RS, št. 22/2000) in Sklepu o ustanovitvi G. sklada RS je namreč določeno, da v primeru predčasne razrešitve direktorja opravlja funkcijo direktorja predsednik nadzornega sveta Sklada in sicer eno leto od razrešitve, izpodbijana odločba o razrešitvi pa je bila izdana dne 31.7.2007. Glede na navedeno so pritožbene navedbe, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe, neutemeljene. Ob nesporni ugotovitvi, da je bil razpis za imenovanje novega direktorja že objavljen in je torej postopek že v teku, niti ni pomembno, ali je bil postopek imenovanja novega direktorja začet z objavo v Uradnem listu RS, ali že pred tem. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da je izrek nerazumljiv. Ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo pravilne razloge za izdajo začasne odredbe, uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka ni podan.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 72. člena in 6. odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.