Jedro

Napačno je stališče drugostopenjskega organa, da je naloga pritožbenega organa le v tem, da presodi, ali je pristojna komisija upoštevala vsa predložena dejstva in dokaze in ali je vlogo obravnavala skladno s splošnimi razpisnimi kriteriji. Naloga tako prvostopenjskega kot tudi drugostopenjskega organa je namreč tudi ta, da odločitev strokovne komisije vsebinsko preveri in oceni, ne pa ji zgolj sledi, nato pa, šele na podlagi take ocene, sprejme odločitev, ki jo vsebinsko pojasni.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, št. 6130-59/2015/2 z dne 18. 5. 2015 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo, št. 613-59/2015/2 z dne 18. 5. 2015, ni sprejela v sofinanciranje kulturnega projekta na področju izdaje knjig z naslovom „A.“, avtorice B.B., ki ga je na javni razpis JR3-KNJIGA-2015 prijavila tožeča stranka kot založnik. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ uvodoma opisal predmet in cilje javnega razpisa, splošne in posebne pogoje za sodelovanje na javnem razpisu ter vsebino vloge, ki jo mora vsebovati prijava na javni razpis. V nadaljevanju je ugotovil, da je komisija za odpiranje vlog, prispelih na javni razpis, ugotovila, da je prijava tožeče stranke pravočasna, popolna in da jo je vložila upravičena oseba. Vlogo je zato predala v obravnavo pristojni strokovni komisiji za knjižno in revijalno produkcijo s področja leposlovja in humanistike, ki je pregledala izpolnjevanje kriterijev kakovosti ter oblikovala predlog.

2. Prvostopenjski organ je v nadaljevanju izpodbijane odločbe pojasnil, da so se razpisni kriteriji za posamezna razpisana področja ovrednotili s točkami, tako da se je pri posameznem kriteriju določilo najvišje možno število točk. Sofinancirani so lahko bili projekti, ki so prejeli najmanj 32 točk, največje število točk pa je bilo 40. Iz razpredelnice izhaja, da je kulturni projekt, ki ga je prijavila tožeča stranka, strokovna komisija ocenila po treh kriterijih. Po kriteriju reference založbe je projekt ocenila s 6 točkami od možnih 10 točk, nadalje, po kriteriju reference avtorja in kakovosti knjižnega dela z 12 točkami od možnih 15 točk ter po dostopnosti, to je distribuciji, promociji, maloprodajni ceni in elektronski knjigi, z 10 točkami od možnih 15 točk. Projekt tožeče stranke je torej ocenila z 28 točkami od skupnih možnih 40 točk, torej z manj kot 32 točkami in je zato prvostopenjski organ sprejel odločitev, da projekta ne sprejme v sofinanciranje. V obrazložitev sprejete odločitve je povzel še vsebinsko obrazložitev predloga strokovne komisije, iz katere izhaja, da je predlagani knjižni projekt prevod dela ameriške pesnice, pisateljice in publicistke. Avtorica v slovenskem prostoru ni neznana, saj sta pri referenčnih založbah že izšli dve njeni deli. Strokovna komisija je prepoznala tudi referenčnost prevajalca, vendar iz prijave ni mogoče razbrati sestavnih delov zelo obsežnega in zahtevnega izbira. Komisija zato predlaga, naj se delo prijavi z natančno razdelanim konceptom na razpis za večletne projekte za obdobje 2016 - 2018, ki bo objavljen konec leta 2015. 3. Tožeča stranka je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju drugostopenjski organ) kot neutemeljeno zavrnilo. Drugostopenjski organ je ocenil, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, v pritožbenem postopku pa ni bilo ugotovljenih novih dejstev, ki bi vodili do drugačne odločitve. Ocenil je, da je v postopku strokovna komisija pregledala izpolnjevanje kriterijev kakovosti in projekt tožeče stranke ocenila z 28 točkami, zaradi česar ni bil sprejet v sofinanciranje. Ugotovil je, da je strokovna komisija, ki je bila imenovana skladno z Zakonom o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJAKRS) in Pravilnikom o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 19/09 in 10/14), edina strokovno pristojna, da poda oceno kulturnega projekta, naloga pritožbenega organa pa je, da presodi ali je prvostopenjski organ upošteval vsa predložena dejstva in dokaze ter ali je upošteval vse razpisne kriterije. Po mnenju drugostopenjskega organa je strokovna komisija pri ocenjevanju upoštevala vse kriterije kakovosti, prav tako je prvostopenjski organ spoštoval vsa pravila postopka. Drugostopenjski organ je zato pritožbo tožeče stranke zavrnil. 4. Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi z dne 18. 9. 2015 izpodbija dve odločbi tožene stranke, in sicer odločbo, ki je predmet tega postopka in odločbo, št. 6130-57/2015/2 z dne 18. 5. 2015. Ker je sodišče ugotovilo, da se upravni spor nanaša na dva različna upravna akta, je s sklepom z dne 29. 9. 2015 odločilo, da se upravni spor razdruži tako, da se postopek zoper odločbo št. 6130-57/2015/2 z dne 18. 5. 2015 vodi pod opr. št. III U 255/2015, postopek zoper odločbo, ki je predmet tega postopka, pa nadaljuje pod opr. št. III U 246/2015. 5. Tožeča stranka odločitev tožene stranke izpodbija iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da ji ni bila dana možnost, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Tožena stranka pri opredelitvi števila točk ni obrazložila nobenega izmed kriterijev, ki so bili podlaga za določitev manjšega ali večjega števila točk po posameznem kriteriju, kot tudi ne odločitve o priznanju določenega števila točk. S tem je bila kršena pravica tožeče stranke do obrazložene odločitve, kar je kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in kršitev 25. člena Ustave RS, to je pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj je obrazložitev sestavni del te pravice. Tožeča stranka k tožbi prilaga predstavitev zasnove knjige po prevajalcu C.C. Navaja, da je očitek, da ta izbor ni dovolj razčlenjen, absurden, saj ga spremlja obsežna študijska razprava prevajalca. Prevajalec je vrhunski strokovnjak in eden redkih poznavalcev pesmi B.B. Komisija dela ni videla, kar pomeni, da razpisnih pogojev ni obravnavala vsebinsko. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

6. Tožeča stranka je tožbene navedbe dopolnila z vlogo z dne 28. 9. 2015. Izpostavila je, da strokovna komisija knjižnega dela ni videla, je pa bilo to predloženo v pritožbenem postopku. Vrednotenja posameznih kriterijev tožena stranka ni obrazložila, kršila pa je tudi pravico tožeče stranke do izjave.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Navaja, da prvostopenjski organ, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZJAKRS, odloča o izbiri programov in projektov s področja knjige in zagotavlja njihovo financiranje. Odločitev o sofinanciranju projektov in programov sprejme direktor agencije, mnenje in predloge k projektom in programom na področju knjige pa daje strokovna komisija, sestavljena iz vrst uglednih strokovnjakov, ki delujejo na tem področju. Tožba tožeče stranke je v delu, kjer trdi, da ni imela možnosti, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah, nesklepčna, saj ni navedeno, s čim in v kakšnih okoliščinah naj bi tožena stranka to storila. V postopku razdeljevanja javnih sredstev se pravica do izjave uresničuje zlasti na način, da prijavitelji v vlogi navedejo vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih strokovna komisija oceni predlagani projekt. V obravnavanem primeru je tožeča stranka podala skopo prijavo, ki pa je bila formalno popolna. Imela je torej možnost, da navaja dejstva in okoliščine, vendar pa je dodatno dokumentacijo predložila šele v pritožbi in je bila zato prepozna, saj je bil zadnji dan za oddajo vlog na razpis 3. 3. 2015. Odpiranju vlog sme sicer prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu, vendar pa tožeča stranka take zahteve ni podala. Tožena stranka se tudi ne strinja s trditvijo, da naj bi napačno uporabila materialno pravo. Strokovna komisija je prispele programe in projekte pregledala in ocenila, svoje delo je opravila pravočasno in strokovno, nakar je direktor, na podlagi priporočil komisije, sprejel odločitev. Odločitev je tožena stranka obrazložila, ta obrazložitev pa vsebuje vse tisto, kar zahteva 214. člen ZUP.

8. Tožeča stranka po prejemu odgovora na tožbo v pripravljalni vlogi vztraja pri vseh tožbenih navedbah. Izpostavlja, da tožena stranka v drugostopenjski odločbi ni pojasnila razlogov za odločitev. Njena trditev v odgovoru na tožbo, da je odločba obrazložena, je le povzetek določb ZUP. Vse to kaže, da se do prejetega gradiva ni nihče opredelil niti ga ni prebral. Odločitev o določitvi števila točk je arbitrarna, točke pa, po prepričanju tožeče stranke, v obravnavanem primeru odmerjene prenizko. Sodišču ponovno predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

K točki I izreka:

9. Tožba je utemeljena.

10. Prvi odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa kaj mora obsegati obrazložitev odločbe upravnega organa, in sicer: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišče, na podlagi podatkov iz upravnih spisov, soglaša s tožečo stranko, da obrazložitev odločitve tožene stranke ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, torej je nepopolna, kar pa pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka.

11. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je prvostopenjski organ najprej povzel vsebino in pogoje javnega razpisa in nato ugotovil, da je komisija za odpiranje prijav, prispelih na razpis, ugotovila, da je prijava tožeče stranke formalno pravočasna in popolna. Ocena prijavljena knjižnega dela je prikazana v tabeli, kjer so navedeni trije kriteriji, določeno največje možno število točk po posameznem kriteriju in število točk po vsakem od kriterijev, s katerimi je strokovna komisija za knjižno in revijalno produkcijo s področja leposlovja in humanistike ocenila knjižno delo, ki ga je prijavila tožeča stranka. Sodišče meni, da je taka obrazložitev pavšalna in ni konkretizirana, pa tudi odločitev drugostopenjskega organa je zgolj povzetek navedb iz prvostopenjske odločbe. Tožena stranka namreč ni pojasnila niti vsebine kriterijev, ki so bili podlaga za ocenjevanje prijavljenih knjižnih del niti razlogov, zakaj je knjižno delo, ki ga je prijavila tožeča stranka, ocenila s takim številom točk, kot ga je. Šele kolikor bi bili ti kriteriji pojasnjeni in pojasnjeni razlogi za določitev števila točk po posameznih kriterijih za projekt, ki ga je prijavila tožeča stranka, bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost odločitve tožene stranke. Sklicevanje drugostopenjskega organa, da je strokovna komisija edina strokovno pristojna, da poda oceno kulturnega projekta na področju izdajanja knjig, je sicer načeloma pravilno, vendar pa to ne pomeni, da te ocene ni dopustno presojati in da lahko vsebinsko obrazložitev nadomesti zgolj sklicevanje na to oceno, pač pa mora biti odločitev utemeljena z razlogi. Napačno je zato stališče drugostopenjskega organa, da je naloga pritožbenega organa le v tem, da presodi ali je pristojna komisija upoštevala vsa predložena dejstva in dokaze in ali je vlogo obravnavala skladno s splošnimi razpisnimi kriteriji. Naloga tako prvostopenjskega kot tudi drugostopenjskega organa je namreč tudi ta, da odločitev strokovne komisije vsebinsko preveri in oceni, ne pa ji zgolj sledi, nato pa, šele na podlagi take ocene, sprejme odločitev, ki jo vsebinsko pojasni. Te pomanjkljivosti v obrazložitvi tako prvostopenjskega kot tudi drugostopenjskega organa ne odpravlja niti skopa vsebinska ocena strokovne komisije, ki je povzeta v obrazložitvi prvostopenjske odločbe in v kateri je navedeno le to, da je avtorica v slovenskem prostoru že poznana, da je njena dela prevedel referečni prevajalec ter da naj se knjižno delo, ki je obsežno in zahtevo, prijavi na razpis za večletne projekte. Taka ocena namreč sprejete odločitve ne konkretizira in je ne utemeljuje. Vse navedeno pomeni, da zaradi pomanjkljive obrazložitve odločitve tožene stranke ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP).

12. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka ugotovljeno kršitev odpraviti. Ker je sodišče ugotovilo, da zaradi nepopolne obrazložitve odločitve tožene stranke ni mogoče preizkusiti, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

K točki II izreka:

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka, po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1, upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopal odvetnik.