Jedro

V obravnavani zadevi ni podana nevarnost po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj tožena stranka v izvršilnem postopku ni zanikala obstoja omenjenega obligacijskega razmerja s tožečo stranko (upnikom v izvršbi), marveč je zanikala obstoj svoje obveznosti iz tega konkretnega obligacijskega razmerja, pri čemer v tej zvezi v predmetnem postopku zavarovanja razlogi zanikanja dolga niso niti pomembni, saj ni stvar pravdnega sodišča, da ugotavlja, ali je bil dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z določbo drugega odstavka 61. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje o izdani predhodni odredbi, Pg 1 z dne 18.2.2013 ter se predlog za izdajo predhodne odredbe zavrne.

Tožeča stranka mora v osmih dneh povrniti toženi stranki stroške ugovornega postopka v višini 616,48 EUR in stroške pritožbenega postopka v višini 633,48 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne ugovor tožene stranke zoper sklep o izdani predhodni odredbi in predhodna odredba ostane v celoti v veljavi.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep in predhodno odredbo razveljavi, nasprotni stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka. V pritožbi opozarja, da v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo predhodne odredbe. Dolžnik je namreč v predhodnem izvršilnem postopku v ugovoru v točki III navedel, da ne zanika obligacijskega razmerja z upnikom, kolikor se terjatev nanaša na pogodbo o odstopu terjatve št. 1. V tej zvezi je dolžnik še navedel, da je bil s strani odstopnika terjatve V. d.d. obveščen, da je slednja preklicana zaradi določb po ZFPPIPP. V tej zvezi je dolžnik predlagal tudi zaslišanje dolžnika in priče M.A., ki je v imenu družbe V. d.d. preklical zadevno pogodbo o odstopu terjatve. Dolžnik torej ni zanikal obstoja obligacijskega razmerja z upnikom, kolikor se slednje razmerje nanaša na pogodbo o odstopu terjatve št. 1. V tej zvezi je treba upoštevati, da dolžniku ni bila vročena verodostojna listina v trenutku, ko je prejel sklep o izvršbi, kar pomeni, da mu je bilo onemogočeno, da bi se ob prejemu sklepa o izvršbi seznanil z zadevno verodostojno listino, to je izpiskom odprtih postavk z dne 15.2.2012. Ugovor je potrebno obravnavati celovito in ne zgolj parcialno. Naslovno sodišče se tudi ne sme spuščati v vsebinsko presojo, ali je bil zadevni ugovor dolžnika obrazložen in podprt z ustreznimi dokazi.

Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Šteje se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), če se predlog za zavarovanje s prehodno odredbo opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je dolžnik v ugovoru zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja (1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretni izvršilni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani - COVL, upnik zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine: izpiska odprtih postavk z dne 15.12.2012. Izvršilno sodišče je nato izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je dolžnik (sedaj tožena stranka) pravočasno ugovarjal, pri čemer je po oceni pritožbenega sodišča dolžnik v tem ugovoru (ki ga je treba obravnavati kot logično celoto, ne pa parcialno, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba) ni zanikal obstoja vsakršnega obligacijskega razmerja z upnikom, marveč je navedel (točka III ugovora), da je z upnikom zgolj v enem obligacijskem razmerju, ki se nanaša na pogodbo o odstopu terjatve št. 1 (odstopnik terjatve pa je bila družba V. d.d.). Iz ugovora torej izhaja, da dolžnik z upnikom ni udeležen v nobenem drugem obligacijskem razmerju, upoštevaje ob tem, da se omenjeni izpisek odprtih postavk tudi ne sklicuje na kakršenkoli drug konkreten račun ali listino. V tej zvezi pritožbeno sodišče nikakor ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je imel dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi 8 dni časa, da bi omenjeno verodostojno listino sam pridobil od upnika, vključno z vsemi potrebnimi informacijami, nakar bi šele lahko sestavil obrazložen ugovor. Dolžnik v ugovoru torej ni zanikal obstoja obligacijskega razmerja z upnikom, ki izvira iz pogodbe o odstopu terjatev št. 1, pri čemer je nato upnik (tožeča stranka) v predmetnem postopku zavarovanja k predlogu za izdajo predhodne odredbe predložil prav to pogodbo z navedbo, da je bil prav na podlagi te pogodbe izdan omenjeni izpisek odprtih postavk.

Iz teh razlogov po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ni podana domnevana nevarnost po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj tožena stranka (dolžnik v izvršbi) v izvršilnem postopku ni zanikala obstoja omenjenega obligacijskega razmerja s tožečo stranko (upnikom v izvršbi), marveč je zanikala obstoj svoje obveznosti iz tega konkretnega obligacijskega razmerja, pri čemer v tej zvezi v predmetnem postopku zavarovanja razlogi zanikanja dolga niso niti pomembni, saj ni stvar pravdnega sodišča, da ugotavlja, ali je bil dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z določbo drugega odstavka 61. člena ZIZ.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo stroške, ki so ji nastali v ugovornem postopku, in sicer odvetniško nagrado za sestavo ugovora po tarifni številki 3468 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) v višini 472,20 EUR, pavšalne stroške po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR ter 22% DDV na odmerjeno odvetniško nagrado, poleg tega pa tudi sodno takso za ugovor v višini 16,00 EUR. Poleg tega je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo tudi stroške za pritožbo, in sicer odvetniško nagrado po tarifni številki 3468 ZOdvT za sestavo pritožbe v višini 472,20 EUR ter pavšalne stroške po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR ter 22% DDV na odmerjeno nagrado in sodno takso za sestavo pritožbe v višini 33,00 EUR.