Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba X Ips 334/2006

ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.334.2006 Upravni oddelek

status civilnega invalida vojne revizija meje preizkusa izpodbijane sodbe materialni zakonski rok
Vrhovno sodišče
28. januar 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje v revizijskem postopku. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je Vrhovno sodišče presodilo, da izpodbijana sodba temelji na pravilni materialnopravni podlagi, da jo je sodišče prepričljivo obrazložilo in k razlogom sodišča prve stopnje nima ničesar dodati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 24. 12. 2004, s katero je bila zavrnjena pritožba proti odločbi Upravne enote Koper z dne 30. 8. 2004. Prvostopni organ je zavrgel tožničino zahtevo za priznanje statusa in pravic vojnega invalida kot civilnega invalida vojne.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in odločilo, da je v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Tožnica je vložila zahtevo za priznanje statusa vojnega invalida (civilnega invalida vojne) dne 5. 5. 2003, torej po uveljavitvi Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97, 21/97 - popravek in 75/97 - ZVojI). Takega zahtevka pa po uveljavitvi tega zakona po določbi prvega odstavka 121. člena ni več dovoljeno vložiti.

Tožnica v pritožbi, sedaj reviziji, navaja, da se z odločitvijo ne strinja in da je vse okoliščine, ki kažejo na to, da ji pripada zahtevan status, prepričljivo izkazala z medicinsko dokumentacijo. Predlaga, da vrhovno sodišče njeni reviziji ugodi.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V vseh drugih primerih se že vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postajajo pravnomočne z uveljavitvijo ZUS-1. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru pritožbo obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V skladu z določbami 86. člena ZUS-1 vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. V tem obsegu poteka tudi ta revizijski preizkus. Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. V reviziji izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje v revizijskem postopku. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je vrhovno sodišče presodilo, da izpodbijana sodba temelji na pravilni materialnopravni podlagi, da jo je sodišče prepričljivo obrazložilo in k razlogom sodišča prve stopnje nima ničesar dodati.

Tožnica je vložila zahtevo za priznanje statusa vojnega invalida (civilnega invalida vojne) dne 5. 5. 2003, torej po uveljavitvi Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97, 21/97 - popravek in 75/97 - ZVojI). Takega zahtevka pa po uveljavitvi tega zakona po določbi prvega odstavka 121. člena ZVojI ni več dovoljeno vložiti. Rok za vložitev zahtevkov za priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa civilnega invalida vojne, ki je določen v prvem odstavku 121. člena ZVojI, je materialni zakonski rok, kar pomeni, da ga organi, ki v postopku odločajo, morajo upoštevati. S potekom tega roka, to je s 1. 1. 1996, je tožnica izgubila pravico do priznanja statusa, ki jo imajo v 1. členu ZVojI določene osebe. Ker je tožnica svojo vlogo vložila prepozno, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je njeno tožbo zavrnilo, za kar je navedlo utemeljene razloge.

Ker niso podani uradno upoštevni revizijski razlogi, je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 tožničino revizijo zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia