Jedro

Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Ig ... z dne ...

razveljavilo v 1. in 3. točki izreka, tožeči stranki pa še naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v znesku 6.831,00 SIT.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Opozarja, da prvostopno sodišče ni upoštevalo, da je pooblaščenec tožeče stranke pravočasno prosil za preložitev naroka in sodišče o tem tudi obvestil. Zato je napačen zaključek prvostopnega sodišča, da je tožeča stranka tožbo umaknila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena. Po prvem odstavku 116. člena ZPP sodišče lahko preloži narok, če so za to opravičeni razlogi. Obe prošnji pooblaščenca tožeče stranke, da sodišče preloži narok tako za dne 7.11.1997 kot za dne 12.12.1997 zaradi zasedenosti pooblaščenca tožeče stranke nista opravičljiv razlog, niti nista konkretizirani in dokazani. Tudi, če bi takšna trditev pooblaščenca tožeče stranke držala, bi lahko za zastopanje na obeh narokih pooblastil substituta. Sodišče tudi ni dolžno stranke obveščati o tem, da predlogu za preložitev ni ugodeno.

Le v primeru, če bi predlogu za preložitev ugodilo, bi stranko o tem v skladu z drugim odstavkom 116. člena ZPP obvestilo. Ker pooblaščenec tožeče stranke od sodišča ni prejel nobenega obvestila o tem, da je njegovemu predlogu ugodeno, je moral vedeti, da naroka nista preložena. Zato je bil dolžan na oba naroka kljub predlogu za preložitev priti.

Ker se tudi tožena stranka obeh zaporednih narokih, določenih za dne 7.11.1997 in za dne 12.12.1997 ni udeležila, je prvostopno sodišče tudi pravilno, na podlagi drugega odstavka 499. člena ZPP štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Zato je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna. Ker zatrjevana bistvena kršitev pravdnega postopka ni podana, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo pooblaščenca tožeče stranke kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo v skladu z 2. točko 380. člena ZPP.

Odločitev o nadaljnjih pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pooblaščenec tožeče stranke v pritožbi posebej ni uveljavljal.