Jedro

Za odškodninske terjatve za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine v višini 4.000 EUR prvi tožnici, v višini po 3.000 EUR drugi in tretji tožnici in v višini 1.000 EUR četrti tožnici, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2007 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Toženka se v predlogu za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem se nanaša na prvo-, drugo- in tretjetoženko, ne strinja z odločitvijo o ugovoru zastaranja. Ker so bili tožniki s škodo seznanjeni najkasneje v letu 2003, je bila tožba, vložena v letu 2007, vložena po poteku zastaralnega roka.

4. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

5. Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 68/2011 z dne 30. 6. 2011 že zavzelo stališče, da za odškodninske terjatve za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena. Ob upoštevanju tega stališča in glede na to, da je bila odškodnina prisojena za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe in kasneje, dopustitev revizije v obravnavanem primeru ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi, kot je bila sprejeta v izpodbijani sodbi.

6. Po navedenem predpostavke za dopustitev revizije niso podane. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).