Jedro

Ne-objava programa opremljanja v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve postopka sprejemanja in posledično veljave Odloka 2007, saj je program opremljanja sestavni del prilog k odloku, za katere mora biti razvidno, kje so na voljo za vpogled. Tej zahtevi pa je Odlok zadostil, saj iz njega izhaja, da je na vpogled na Občini Škofja Loka (31. člen).

ZUreP-1 ne terja, da bi občinski lokacijski načrt vseboval podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka po posamezni komunalni opremi, zato 23. člen Odloka 2007 zadosti zakonskim pogojem po ustrezni vsebini opredelitve podlag za odmero komunalnega prispevka.

Ne v ZUreP-1 (oziroma 10. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišča za gradnjo), na podlagi katerega je bil Odlok 2007 sprejet, ne v ZPNačrt (oziroma 12. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč) ni ovire za to, da skupni stroški v programu opremljanja temeljijo na predvidenih stroških.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da znaša komunalni prispevek za priključitev objekta ..., ki stoji na parc. št. 708/1, k.o. ..., št. stavbe 1394, na javno komunalno omrežje kanalizacije 4.314,76 EUR (1. točka izreka), da je tožnica zavezanka za plačilo komunalnega prispevka v ½, torej 2.157,38 EUR - sorazmerno z lastninskim deležem (2. točka izreka), določil rok in način plačila in še, da stroški postopka niso bili zaznamovani (3. in 4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je organ izdal odločbo po uradni dolžnosti po sedmem odstavku 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s kanalizacijskim omrežjem. Odmero je opravil na podlagi Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (v nadaljevanju Odlok 2007) in Programom opremljanja zemljišč za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje. Pojasnil je še izračun obračunskih stroškov glede na Program.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo zavrnil, v zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da je podlaga za odmero Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, Odlok 2007 in v njem vsebovan Program. Da bo prišlo do izdaje izpodbijane odločbe, je razvidno iz Soglasja za priključitev objekta na javno fekalno kanalizacijo z dne 29. 5. 2013, ki ga je tožnica prejela. Odlok 2007, ki je bil eden od prostorskih aktov pred uveljavitvijo ZPNačrt, se enači z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, program opremljanja pa je bil sprejet kot del odloka, kar izrecno dopušča tretji odstavek 74. člena ZPNačrt. Ker investicija ob sprejemu Programa opremljanja za območje občine Škofja Loka leta 2008 še ni bila izvedena, tudi ni bilo podlage za razveljavitev Odloka 2007. Vrednost komunalne opreme se opravi na podlagi ocene investicijske vrednosti predvidene komunalne opreme. Upoštevanje realizirane vrednosti projekta pa ni možno, ker bi se moral program sprejeti šele po njegovi izvedbi, kar je nemogoče, ker je osnova za gradnjo sprejet izvedbeni prostorski akt, katerega del je program opremljanja. Prvostopenjski organ je pri izračunu uporabil podatke iz evidence Prostorski portal RS. Odločba iz 2007 je bila tožnici in možu izdana na podlagi drugega Programa opremljanja. Priključitev na javno komunalno infrastrukturo je obvezna, stroškov za izgradnjo greznice kot individualne komunalne opreme (kar ni oprema, ki bi jo zagotavljala občina) pa ni mogoče priznati. Odmera tudi ni odvisna od osebne situacije in ekonomskih razmer zavezanca za plačilo.

4. Tožnica je v tožbi navedla, da sta skupaj z možem edina prebivalca naselja Vincarje, ki jima je bil komunalni prispevek odmerjen po tej podlagi, kar je finančno najmanj ugodno. Vsem ostalim prebivalcem, ne glede na to, ali so zoper odločbo iz 2013 vložili pritožbo ali ne, je bil na koncu KP odmerjen na podlagi ugodnejšega novega odloka. Že zato je odločba nezakonita, ker je tožnica obravnavana diskriminatorno (14. člen Ustave). Podlaga za odmero KP sta Odlok, zlasti Program opremljanja. Program opremljanja ni bil objavljen v Uradnem listu kot sam Odlok, zato se prebivalci niso mogli z njim seznaniti. Tak program zato ni splošni predpis kot to predpisuje tretji odstavek 74. člena ZPNačrt. Zato ne more predstavljati veljavne podlage, saj ni sprejet in objavljen, kot bi moral biti. Odlok tudi ne vsebuje vseh sestavin iz prvega odstavka 75. člena ZPNačrt. Poleg tega so v Odloku upoštevani celotni takrat predvideni stroški investicije za gradnjo različne komunalne opreme, ne glede na posamezno vrsto komunalne opreme (tretji odstavek 23. člena), v izpodbijani odločbi pa je komunalni prispevek izračunan zgolj za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja. Iz Odloka ni razvidna delitev skupnega stroška glede posamezne vrste komunalne opreme. Zato ni razvidno, na podlagi česa in kako je organ razdelil stroške opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine (Cpi) in strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine (Cti) na del, ki odpade na izgradnjo javne kanalizacije, saj takšna razdelitev iz Odloka ne izhaja.

5. Tožnica je še navedla, da je bil projekt izgradnje komunalne infrastrukture Vincarje zaključen leta 2012 s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. S tem je Odlok 2007 prenehal veljati glede na tretji odstavek 97. člena ZPNačrt, zato ta leta 2013 ni mogel biti več veljavna podlaga za odmero. Tožnici bi moral biti KP odmerjen po enajstem odstavku 79. člena ZPNačrt. V zvezi s skupnimi stroški izgradnje komunalne opreme tožnica še dodaja, da je bistveno, da ti predvideni skupni stroški v konkretnem primeru odstopajo od dejanskih stroškov izgradnje komunalne opreme. Ti stroški so bili v času izpodbijane odločbe že v celoti znani, kar izhaja iz številnih dokumentov občine, ki jih tožnica tudi našteje. Tudi sama toženka navaja, da je zaradi tega naredila v letu 2012 novelacijo investicije, vendar pa zaradi tega ni spremenila Odloka, kar bi bila dolžna storiti. Na to dejstvo je tožnica toženko ves čas opozarjala skupaj z ostalimi krajani naselja Vincarje. Ker so se okoliščine spremenile, bi morala toženka temu ustrezno spremeniti podlage za odmero. Zato je KP odmerjen na podlagi previsokih predvidenih stroškov, ki niso v skladu z dejansko nastalimi stroški. Predvideni stroški so lahko podlaga za odmero komunalnega prispevka v primeru, če dejanski stroški niso znani. Ti pa so v tem primeru bili. Občina je lahko v takih primerih neupravičeno obogatena, kar je tudi v nasprotju z namenom in smotrom instituta KP. Tako tudi 12. člen Uredbe. Tožnica je zato predlagala, naj sodišče po izvedbi glavne obravnave, na kateri naj izvede predlagane dokaze, tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in naloži toženki povrnitev stroškov postopka.

6. Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma navedla, da je ravno z odmerno odločbo, izdano na podlagi novega odloka (Odloka, sprejetega leta 2015 - op. sod.), želela vse občane obravnavati enako, s čimer se tožnica ni strinjala, vložila tožbo in z njo uspela (I U 826/2016 z dne 12. 5. 2017). Zato je Odlok 2007 pravilna podlaga in je skupaj s Programom opremljanja na vpogled na občini, kjer si ga lahko vsakdo ogleda in z njim seznani. Sestavine Odloka iz prvega odstavka 75. člena ZPNačrt izhajajo iz 4. poglavja obrazložitve Odloka, ki je sestavni del tega odloka. Iz programa opremljanja je razvidna delitev skupnega stroška na posamezno komunalno opremo, kjer so navedene podlage za izračun. Opozorila je še na podaljšanje veljavnosti Odloka 2007 (14. točka 114. člena Odloka o OPN Občine Škofja Loka, UL RS, št. 2/14 in dalje). Sodišču je predlagala, naj tožbo zavrne, priglasila je stroške postopka.

7. V pripravljalni vlogi je tožnica ponovila svoje argumente, pripomnila, da prilog Odloka 2007 ni prejela z odgovorom na tožbo, jih je pa prejela v okviru zahtevka za dostop do informacij javnega značaja. Vztrajala je pri svojih navedbah, dodala, da priloge odloka (glede na 24. in 74. člen ZPNačrt) ne morejo biti vsebinske določbe, ki so neposredna podlaga za odločanje. Verodostojnosti izračuna zato ni mogoče preveriti. Če je podzakonski akt v neskladju z zakonom, je treba uporabiti exceptio illegalis.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V zadevi je sporna pravilnost in zakonitost odmere komunalnega prispevka zaradi izboljšanja komunalne opremljenosti tožničinega zemljišča z izgradnjo kanalizacijskega omrežja.

10. Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je v takem primeru sedmi odstavek 79. člena ZPNačr, po katerem pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti. S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (četrti odstavek 79. člena ZPNačrt). Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt).

11. V zvezi z odmero oziroma naložitvijo plačila komunalnega prispevka je za pravilno razlago ZPNačrt treba ustrezno povezati določbe 79. in 80. člena tega zakona. Tako je lastnik (obstoječega) objekta lahko zavezanec le v primerih, ki so navedeni v zakonu. Ker iz ZPNačrt izhaja, da je priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka (tudi v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS v X Ips 4/2014, X Ips 93/2013 in X Ips 149/2013) odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je priklop tudi dejansko možen oziroma izvršen. Če je ob tem trenutku zavezanec skladno s predpisi dolžan plačati komunalni prispevek, mu ga lahko pristojni organ po uradni dolžnosti odmeri ob nastopu tega dejstva ali v razumnem času po tem.

12. V tem primeru ni sporno, da je toženka z izgradnjo kanalizacijskega omrežja izboljšala komunalno opremljenost tožničine nepremičnine s to opremo, sporna je pravna podlaga za odmero, ki je - kot izhaja iz izpodbijane odločbe - Odlok 2007. 13. Občinski svet Občine Škofja Loka je Odlok 2007 sprejel na podlagi 23., 31., 77., 175. člena ZUreP-1 ter četrtega odstavka 98. člena ZPNačrt. Četrti odstavek 98. člena ZPNačrt določa, da se postopki za sprejem strategije prostorskega razvoja občine, prostorskega reda občine ali občinskega lokacijskega načrta (za kar gre v tem primeru), začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi določb ZUreP-1, v okviru katerih so bili ti akti že javno razgrnjeni, dokončajo po določbah ZUreP-1. Že iz te določbe torej jasno izhaja, da se zato za presojo njegove pravne oblike in objave, postopka sprejemanja, posebnih določb glede priprave in sprejema občinskega lokacijskega načrta ter njegove veljave uporabljajo določbe ZUreP-1. 14. Iz 23. člena ZUreP-1 med drugim izhaja, da se prostorski akt sprejme z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu, odlok pa vsebuje tudi seznam prilog k prostorskemu aktu in naslove, kjer je prostorski akt na vpogled. 73. člen ZUreP-1 predpisuje vsebino občinskega lokacijskega načrta in priloge k le-temu (po 44. členu ZUreP-1), sestavina prilog pa je tudi program opremljanja zemljišč iz 139. člena tega zakona. Po določbi tega člena se zemljišča s komunalno infrastrukturo opremljajo na podlagi programa opremljanja. Ta se pripravi na podlagi prostorskega reda občine oziroma občinskega lokacijskega načrta. Če se program opremljanja pripravi na podlagi občinskega lokacijskega načrta, je program opremljanja sestavina prilog k temu načrtu (prvi in drugi odstavek). Iz povedanega sledi, da ne-objava programa opremljanja v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve postopka sprejemanja in posledično veljave Odloka 2007, saj je program opremljanja sestavni del prilog k odloku, za katere mora biti razvidno, kje so na voljo za vpogled. Tej zahtevi pa je Odlok zadostil, saj iz njega izhaja, da je na vpogled na Občini Škofja Loka (31. člen).

15. Ker je bil torej Odlok 2007 sprejet na podlagi ZUreP-1, mu ni mogoče očitati, da ne vsebuje vseh sestavin iz 75. člena ZPNačrt, ki določa vsebino programa opremljanja. Odlok 2007 v 23. členu našteje podlage za odmero komunalnega prispevka, med drugim: skupne stroške investicije (ki jih razdeli po virih), obračunsko območje investicije, podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, skupne obračunske stroške, določen je tudi izračun komunalnega prispevka. Že navedeni 73. člen ZUreP-1 (v zvezi s 44. členom istega zakona) ne terja, da bi občinski lokacijski načrt vseboval podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka po posamezni komunalni opremi, kot to zatrjuje tožnica, zato že iz tega razloga 23. člen Odloka 2007 zadosti zakonskim pogojem po ustrezni vsebini opredelitve podlag za odmero komunalnega prispevka. Opredeljene podlage pa tudi niso v nasprotju z nato uveljavljenim 75. členom ZPNačrt. 16. ZPNačrt ne daje podlage niti za stališče, da bi bilo treba komunalni prispevek prilagajati dejanskim stroškom gradnje komunalne opreme, kot tožnica uveljavlja in se pri tem opira med drugim na renovelacijo investicije, ki jo je izvedla toženka zaradi nižjih dejanskih stroškov izgradnje komunalne opreme. Pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja. Ne v ZUreP-1 (oziroma 10. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišča za gradnjo), na podlagi katerega je bil Odlok 2007 sprejet, ne v ZPNačrt (oziroma 12. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč) pa ni ovire za to, da skupni stroški v programu opremljanja temeljijo na predvidenih stroških. Edina omejitev, ki v tem pogledu izhaja iz zakonskih določb je, da je komunalni prispevek namenski vir financiranja, ki ga lahko občina porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programom občinskega proračuna (prvi in drugi odstavek 84. člena ZPNačrt).

17. Tožnica tudi zmotno meni, da je z izgradnjo kanalizacijskega omrežja Odloku 2007 prenehala veljavnost in sicer s pridobitvijo uporabnega dovoljenja dne 4. 12. 2012 ter se pri tem sklicuje na tretji odstavek 97. člena ZPNačrt. Določbe tretjega odstavka 97. člena ZPNačrt, po katerem občinski lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-1, ostanejo v veljavi do izvedbe posegov v prostor, ki so z njimi načrtovani, spreminjajo in dopolnjujejo se pa po postopku, kot je predpisan za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta, ni mogoče razumeti tako, da po izvedbi posega v prostor na podlagi lokacijskega načrta, ki vsebuje tudi program opremljanja stavbnih zemljišč, ta prostorski akt ni več podlaga za odmero komunalnega prispevka, ki je zgrajena na njegovi podlagi.

18. Kot tudi izhaja iz odločbe, je bilo uporabno dovoljenje za zgrajeno kanalizacijsko omrežje izdano 4. 12. 2012, iz nje pa je nadalje še razvidno, da je bilo to omrežje predano v upravljanje Loški komunali 31. 3. 2013, ki je vsem lastnikom izdala soglasje za priključitev 29. 5. 2013 (za obravnavani objekt soglasje, št. 74/2013). S tem dnem je tožnica torej dobila možnost svoj objekt zakonito priklopiti na kanalizacijsko omrežje, najkasneje tedaj pa je nastopila tudi obveznost plačila komunalnega prispevka oziroma možnost toženke, da prispevek odmeri, kar je toženka storila z izdajo izpodbijane odločbe z dne 26. 6. 2013 in se pri tem pravilno oprla na Odlok 2007. Komunalni prispevek je bil tožnici torej odmerjen v času možnosti priklopa objekta na kanalizacijsko omrežje, po nastopu vseh pogojev za njegovo odmero, čemur je toženka tudi sledila in izdala izpodbijano odločbo. Poleg tega pa je bila (kot navaja tudi toženka) veljavnost spornega Odloka 2007 podaljšana z Odlokom o OPN Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14 in nadaljnji), 14. točka prvega odstavka 114. člena.

19. Toženki tudi ni mogoče očitati neenakopravne obravnave tožnice z možem A.A. (zadeva I U 938/2018) in drugimi občani (ki jim je bil komunalni prispevek odmerjen po Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občina Škofja Loka, sprejetem 2015). Razlogi, zakaj tožnici ni bilo mogoče odmeriti komunalnega prispevka na podlagi Odloka, sprejeta 2015, so razvidni iz sodbe, I U 826/2016 z dne 5. 12. 2017. Da je zato v njenem primeru treba uporabiti Odlok 2007, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, niti ni sporno, zakonitost odmere na tej podlagi pa je pojasnilo v tej sodbi.

20. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pa je na zakonu utemeljena.

21. Sodišče je o zadevi odločilo po opravljeni nejavni seji (prvi odstavek 59. člena ZUS-1) in ne po opravljeni glavni obravnavi, ker dejstva, ki so podlaga za odločitev, v zadevi niso bila sporna, temveč je šlo za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

22. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice in toženke temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.