Jedro

V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1 je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. To pomeni, da je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pri oceni dopustnosti gradnje vezan na prostorske akte, ki urejajo območje nameravane gradnje. Glede na določbe Odloka o zazidalnem načrtu Selo, relevantne za gradnjo na sporni parceli, za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt niso izpolnjeni zakonski pogoji, ker obravnavani gradnji (gradnja garaže in gradnja pokritega parkirišča z garažnimi vrati) nista skladni s prostorskim aktom, ki umestitev pomožnih objektov predvideva le v sklopu objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Velenje je z izpodbijano odločbo, št. 351-464/2013-1212 z dne 14. 5. 2014, zavrnila zahtevek investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, garaže oziroma pokritega parkirišča na zemljišču s parc. št. 403/11 k.o. … (1. točka izreka) ter v 2. točki izreka odločila, da posebni stroški za izdajo te odločbe niso zaznamovani. Odločitev je prvostopenjski organ utemeljil z ugotovitvijo, da gradnjo na navedenem zemljišču ureja Odlok o zazidalnem načrtu Selo (v nadaljevanju Odlok), ki v grafičnem delu, list 4A (arhitekturna situacija, tloris), na obravnavani parceli predvideva gradnjo prosto stoječe enodružinske stanovanjske hiše z oznako IH7. V 14. členu Odloka „Lociranje in zasnova novih objektov“, so za prosto stoječe enodružinske hiše IH1 do IH7 določeni pogoji gradnje, med drugim tudi v določbah glede gradnje pomožnih objektov, tako da so ti zasnovani v sklopu objekta. Tako po mnenju prvostopenjskega organa gradnja pomožnega objekta izven osnovnega objekta ni dopustna in je garaža lahko samo sestavni del stanovanjske hiše. Glede na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba) spada garaža med nezahtevne objekte. Termin pomožni objekt je bil uporabljen v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostanovanjskih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajoči zemljišči (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v poglavju v točki 2.3.1. opredeljuje pomožne objekte, med katere spada tudi garaža. 2. Dne 23. 12. 2014 je upravni organ stranko zapisniško seznanil z ugotovitvami. Ob tej priliki je stranka podala izjavo, kot razširitev zahtevka, prvič za garažo, drugič za pokrito parkirišče. Navedla je, da se želi pred izdajo odločbe odločiti glede podrednih zahtevkov (ali garaža, ali pokrito parkirišče). Nadalje je prvostopenjski organ ugotovil, da je stranka večkrat, nazadnje 27. 12. 2013, spremenila svoj zahtevek, predvsem glede lege objekta na zemljišču in tega dne priložila tudi soglasja Mestne občine Velenje, v zvezi z odmikom od sosednjih parcel ter soglasje s cestno prometnega vidika. Ker gre za samostojen objekt, ki ni v sklopu stanovanjskega objekta, je takšna gradnja neskladna z Odlokom. Glede na navedeno je prvostopenjski organ ugotovil, da je odločitev glede dopustnosti gradnje enaka, ne glede na to ali želi stranka postaviti garažo ali pokrito parkirišče in ne glede na lego tega objekta.

3. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je pritožbo tožnika zavrnilo.

4. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in uvodoma navaja, da prvostopenjski organ ni odločil o vseh zahtevkih stranke, kar bi bil dolžan storiti v skladu z 2. točko 207. in prvim odstavkom 123. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Odločeno ni bilo namreč o tožnikovem zahtevku za porušitev in nadomestno gradnjo in je zato posledično nepopoln tudi izrek izpodbijane odločbe. Po mnenju tožnika bi moral upravni organ v primeru negativne odločitve glede garaže, odločiti tudi o podrednem zahtevku, to je o porušitvi in izgradnji nadomestnega objekta, pokrite garaže, ter svojo odločitev v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložiti. Ker je upravni organ pri reševanju zahtevka uporabil določila 14. člena Odloka, ni pa smiselno uporabil 13., v povezavi s 15. členom Odloka, je bil napačno uporabljen tudi materialni predpis. Prav tako je kršil postopkovna določila, ker tožnika ni pozval, naj se izjasni o podredno podanih zahtevkih (133. člen ZUP). Tožnik obširno utemeljuje trditev, da je bil materialni predpis nepravilno uporabljen. Zavrača tudi argumentacijo prvostopenjskega organa, da ne sme zgraditi niti pokritega parkirišča, saj takšna argumentacija pomeni, da je pokrito parkirišče možno graditi le ob vrstnih hišah. Upravni organ sploh ni odločal o gradnji nadomestnega objekta. Opozarja tudi, da 13. člen Odloka glede nadomestnih objektov napotuje na določbo 15. člena, ki edini pojasnjuje, kako in s kakšnimi objekti je mogoče nadomestiti porušene objekte. Določbe 15. člena se ne sme razlagati ozko, saj bi bila v nasprotnem primeru določba 13. člena neizvršljiva in v tem delu nezakonita. Način predlagane razlage se ne nanaša samo na seznam parcel, ampak tudi glede na objekte. Tožnik se sklicuje na to, da je že v predlogu za umestitev objekta upošteval stik garaže (pomožnega parkirišča) in stanovanjskega objekta, kar vsekakor zadošča zahtevi, da morata biti garaža in stanovanjski objekt v stiku. Pojasnjuje manjšo spremembo mikro lokacije stanovanjskega objekta, ki so jo narekovala določila, ki se nanašajo na emisije na sosednje parcele. Pojasnjuje tudi, da zaradi lastnosti pokritega parkirišča le-tega ni mogoče šteti kot sestavni del stanovanjskega objekta, ali ga v tem sklopu tudi zgraditi, saj se pokrita parkirišča in vse garaže pri ekološko ozaveščenih objektih umeščajo izven izolativnega ovoja stavbe oziroma ločeno od stavbe in stik ni vedno statičen. Prav tako bi po presoji tožnika upravni organ moral uporabiti določbe ZUP, ki se nanašajo na prekinitev postopka in rešitev predhodnega vprašanja, tako da bi MO Velenje zaprosil za razlago Odloka. Sklicuje se tudi na soglasje Urada za komunalne dejavnosti MO Velenje in Urada za prostor iste občine. Navaja tudi, da bi za načrtovano gradnjo moral pridobiti soglasje Elektra … in opisuje probleme v zvezi z že postavljenim objektom in bodočim zahtevanim objektom. Te kršitve utemeljuje določba 37. člena Stvarnopravnega zakonika RS. Kršene so bile tudi določbe ZUP, ker toženi stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, prav tako pa tožnik sodišču predlaga, da naložil Mestni občini Velenje, da popravi določila občinskega prostorskega akta in Odloka o zazidalnem načrtu Selo, na način, ki ga predlaga v tožbi. Zahteva tudi, da sodišče od Mestne občine Velenje zahteva popravo grafične priloge. Opozarja tudi na pomanjkljivosti ZN, zaradi česar bi upravni organ moral postopek, kot je že bilo predlagano, prekiniti in o tem obvestiti občinski svet MO ter se odločiti za obravnavo predhodnega vprašanja.

5. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi odločbo prvostopenjskega organa in zadevo vrne le temu v ponovno odločanje in organu naloži, da ne uporabi samo določbe 14., ampak tudi določbo 13. v povezavi s 15. členom Odloka. Sodišču predlaga, da po izvedbi ponujenih dokaznih predlogov odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in da sodišče naroči MO Velenje popravo Odloka o zazidalnem načrtu Selo. Sodišču predlaga tudi, da sprejme meritorno odločitev.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

9. ZGO-1 v določbi prvega odstavka 74a. člena (zahteva za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta) določa, da je treba zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta priložiti le prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč; značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena; soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi. V določbi drugega odstavka istega člena pa določa, da je treba zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta vložiti na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

10. V sporni zadevi sodišče ugotavlja, da je tožnik, tako kot to zahteva prej citirana določba 74a. člena ZGO-1, na predpisanem obrazcu vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, garaže, v izmeri 49,9 m2, dne 23. 12. 2013 pa je zahtevo razširil še z zahtevkom za gradnjo pokritega parkirišča z garažnimi vrati in ekološko zeleno streho, prav tako v velikosti 49,9 m2. 11. Zahtevo je tožnik vložil 11. 12. 2013, v času veljave Uredbe, ki je nezahtevne objekte opredelila kot konstrukcijsko manj zahtevne objekte, navedene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe (5. člen Uredbe) in med katere spadajo tudi garaže z dovoljeno površino do vključno 50 m2. Tožnikova vloga je bila torej glede vrste dovoljenega enostavnega objekta in glede njegova kvadrature skladna z Uredbo, zato je bilo v nadaljevanju treba presoditi, ali je bila skladna tudi z določbo 74.a člena in naslednjih členov ZGO-1. 12. V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1 je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. To pomeni, da je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pri oceni dopustnosti gradnje vezan na prostorske akte, ki urejajo območje nameravane gradnje. V zadevi ni sporno, da Odlok tako v tekstualnem delu (v 14. člen), kot grafičnem delu, zemljišče parc. št. 403/11 k.o. ... uvršča med zemljišča, kjer je predvidena gradnja prostostoječih enodružinskih hiš, z oznako IH1 do IH12, ki umestitev pomožnih objektov predvideva v sklopu objekta. Glede na določbe Odloka, relevantne za gradnjo na parc. št. 403/11 k.o. ..., tudi po presoji sodišča za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt niso izpolnjeni pogoji iz 74.c člena ZGO-1, ker obravnavani gradnji (gradnja garaže in gradnja pokritega parkirišča z garažnimi vrati) nista skladni s prostorskim aktom.

13. Tožnik ugotovitve, da parc. št. 403/11 k.o. ... leži v območju urejanja prostostoječih enodružinskih hiš z oznako IH7 ne izpodbija, tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na po tožnikovi razlagi pravilno uporabo določb Odloka, pa sodišče ne more upoštevati. Določbi 13. in 15. člena Odloka urejata namreč pogoje za oblikovanje obstoječih objektov in njihovo ureditev (13. člen) in vrste hiše na ravnini (15. člen) zato teh določb v spornem primeru ni mogoče uporabiti.

14. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da prvostopenjski organ o zahtevku tožnika ni odločil v celoti. Iz izreka izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je bila zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, garaže oziroma pokritega parkirišča, tožena stranka pa je obširno odgovorila tudi na pritožbeni ugovor, ki se nanaša na gradnjo (delno) nadomestnega objekta, pokritega parkirišča in pojasnila tudi, zakaj zahteva za takšno gradnjo, ki jo je tožnik postavil v zahtevku dne 23. 12. 2013, ni skladna z ne določbami ZGO-1 in ne določbami Odloka. Prav tako je tožena stranka pravilno zavrnila tudi pritožbeni ugovor, ki se nanaša na smiselno razlago določb Odloka. Tudi po presoji sodišča razlaga določb prostorskega akta ne more biti smiselna, upoštevati pa je treba tako tekstualni, kot grafični del Odloka.

15. Ker torej tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt, saj predmetne gradnje niso skladne z veljavnim prostorskim aktom, sodišče pa ni sledilo tožbenim navedbam, ki se nanašajo na neustavnost in nezakonitost Odloka, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.