Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-154/22

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

30. 1. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Erika Peruška, Stari trg pri Ložu, na seji 30. januarja 2024

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnika, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve alineje prvega odstavka 126. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13, 55/17, 75/19, 54/21, 54/22 in 109/23) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). Navaja, da se je odjavil iz evidence brezposelnih oseb in izrazil željo, da se njegovi osebni podatki izbrišejo iz evidence, zaradi izpodbijane določbe pa naj bi se ti podatki hranili še 50 let, kar je po njegovem mnenju nerazumno dolgo. Dodaja, da po preteku tega roka tudi ni predviden trajni izbris osebnih podatkov, temveč njihov prehod v javno arhivsko gradivo, kjer naj bi bili praktično večno in javno, proti volji posameznika in brez njegovega soglasja. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče presodi, ali je izpodbijana zakonska določba pravična in zakonita ter v skladu z "evropsko uredbo GDPR o varstvu osebnih podatkov". Predlaga tudi, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo njegovi osebni podatki.

2.Po drugem odstavku 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Prikritje identitete predstavlja izjemo. Za prikritje identitete morajo biti izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da mora predlagatelj v predlogu za prikritje identitete navesti razloge, ki predlog utemeljujejo glede na njegov namen varstva zasebnosti, ti razlogi pa morajo biti konkretizirani.[1] Pobudnik predloga, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo njegovi osebni podatki, ne utemelji. Zato je Ustavno sodišče njegov predlog zavrnilo (1. točka izreka).

3.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa ZUstS. Ta v drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Obravnavana pobuda teh navedb ne vsebuje. Pobudnik namreč navaja le, da meni, da je z izpodbijano določbo določen nerazumno dolg rok hrambe podatkov v evidenci brezposelnih oseb, ne da bi pri tem zatrjeval, da je izpodbijana zakonska določba v neskladju s katero ustavno določbo, in navedel razloge za to. Predlaga le, naj Ustavno sodišče presodi, ali je izpodbijana zakonska določba pravična in zakonita ter v skladu z evropskimi predpisi, ki jih niti ne konkretizira, kar pa ne pomeni ne zatrjevanja protiustavnosti in še manj navedbe razlogov neskladnosti izpodbijane zakonske določbe z Ustavo.

4.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda zgoraj navedenega pogoja ne izpolnjuje, jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 38.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-128/16 z dne 23. 9. 2016 (3. točka obrazložitve), št. U-I-190/19 z dne 8. 9. 2022 (5. točka obrazložitve), št. U-I-104/20, U-I-107/20, U-I-122/20, U-I-129/20, U-I-130/20, U-I-132/20, U-I-137/20, U-I-140/20 z dne 1. 7. 2020 (5. točka obrazložitve), št. U-I-325/20 z dne 1. 9. 2020 (4. točka obrazložitve) in št. U-I-472/22 z dne 13. 1. 2023 (2. točka obrazložitve).

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia