Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaščitena kmetija ni predmet, ki bi bil izvzet iz izvršbe (drugi odstavek 32. člena ZIZ), saj Zakon o kmetijskih zemljiščih ne določa, da je zaščitena kmetija stvar, ki ni v prometu. V primeru, ko je predmet izvršbe zaščitena kmetija, mora sodišče le upoštevati posebne določbe ZZK o prodaji takšne kmetije.
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.
Dolžnik je dolžan upnici D.D. povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 21.820,00 SIT.
Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi izvršilnega naslova zoper dolžnika dovolilo izvršbo na njegove premičnine in na nepremičnini, vpisani v vl. št. 27 k. o. D... in vl. št. 600 k. o. V.M...
Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil ugovor. V njem navaja, da upnici k predlogu za izvršbo nista priložili izvršilnega naslova (42. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ). Sodišče bi zato moralo predlog upnic zavreči kot nedopusten. Upnici sta predlagali izvršbo na nepremičnini, ki je izvzeta iz izvršbe, saj gre za nepremičnino, ki je del zaščitene kmetije.
Na ugovor dolžnika je odgovorila upnica D.D. in predlagala, da sodišče ugovor dolžnika zavrže, podrejeno pa zavrne.
Ugovor ni utemeljen.
Ni res, da upnici predlogu za izvršbo nista priložili izvršilnega naslova. Iz podatkov spisa je razvidno, da sta upnici ravnali v skladu z določbo prvega odstavka 42. člena ZIZ in predlogu za izvršbo priložili izvršilni naslov.
Zaščitena kmetija ni predmet, ki bi bil izvzet iz izvršbe (drugi odstavek 32. člena ZIZ), saj Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS št. 59/96; v nadaljevanju ZKZ) ne določa, da je zaščitena kmetija stvar, ki ni v prometu. V primeru, ko je predmet izvršbe zaščitena kmetija, mora sodišče le upoštevati posebne določbe ZKZ o prodaji takšne kmetije.
Ker dolžnik ne navaja nobenega od razlogov, ki bi preprečeval izvršbo (55. člen ZIZ) in pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).
Dolžnik je dolžan upnici D.D. povrniti potrebne stroške odgovora na ugovor v skupnem znesku 21.820,00 SIT. Ti stroški, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo, predstavljajo stroške za sestavo odgovora na ugovor v višini 18.000,00 SIT (200 točk), DDV v znesku 3.420,00 SIT in poštnino v znesku 400,00 SIT. Pritožbeno sodišče upnici ni priznalo stroškov za informacijo s stranko, saj je to opravilo že zajeto v sestavi odgovora na ugovor.