26. 10. 2000

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Upravne enote v Žalcu, na seji dne 26. oktobra 2000

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 953/1 in 951/2, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 927 k. o. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Upravna enota v svoji zahtevi in njeni dopolnitvi navaja, da je predlagateljica istočasno vložila zahtevek pri upravnem organu in pri sodišču. Sodišče je pristojnost za odločanje o denacionalizaciji nepremičnin parc. št. 953/1 in 951/2, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 927 k. o. Ž., že odklonilo (sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 256/94 z dne 11. 5. 1994 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Žalcu št. N 28/93-3 z dne 22. 12. 1993). Upravna enota prav tako meni, da za odločanje o denacionalizaciji navedenih nepremičnin ni pristojna, ker naj bi te prešle v družbeno lastnino na podlagi kupne pogodbe, ki sta jo dne 29. 10. 1962 sklenila B. in B. B. (pravna prednika vlagateljice zahteve za denacionalizacijo) s Kmetijskim kombinatom Ž. Kmetijski kombinat naj bi istega dne tudi pisno potrdil, da je že 15. 9. 1962 "nastopil posest in hasnovanje" zemljišč, ki so predmet pogodbe. Odločba Komisije za arondacijo Občinskega ljudskega odbora Žalec št. 462-9/63-3/9 z dne 15. 3. 1963 naj bi bila izdana le v izogib plačilu davkov. Iz predloga za arondacijo z dne 4. 1. 1963 namreč ni razvidno, da bi se nanašal na zemljišča B. in B. B. Postopek arondacije, kot ga je določal Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 - v nadaljevanju: TZIKZ) naj bi ne bil v celoti izpeljan, zato naj bi pomenila pogodba z dne 29. 10. 1962 samostojen pravni posel.

2.Vlagateljica zahteve za denacionalizacijo meni, da je za odločitev o njeni zahtevi pristojna Upravna enota in se pri tem sklicuje na XIV. točko pogodbe, ki določa, da pogodba stopi v veljavo "čim jo odobri v smislu veljavnih predpisov ObLO Žalec". Ker naj bi jo ta do danes ne odobril, naj bi pogodba z dne 29. 10. 1962 ne veljala. Navaja, da je bilo premoženje njenima prednikoma podržavljeno s tremi arondacijskimi odločbami in da je zato vložila tri zahteve za denacionalizacijo, ki pa naj bi jih upravni organ nepravilno obravnaval skupaj.

B.

3.Ustavno sodišče ugotavlja, da je, ne glede na število zahtev za denacionalizacijo, spor o pristojnosti za odločanje nastal le glede nepremičnin parc. št. 953/1 in 951/2, ki sta bili pred podržavljenjem vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 927 k. o. Ž. Iz dokumentacije, ki jo je Upravna enota Žalec predložila, je namreč razvidno, da se sklep sodišča št. N 28/93 o sodni nepristojnosti nanaša le na navedeni nepremičnini. Tudi Upravna enota je v dopolnitvi zahteve navedla, da za druge nepremičnine, ki so bile last B. B., na sodišču še vedno teče postopek.

4.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

5.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (npr. odločbi št. U-I- 75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27 ter št. U-II-231/96 z dne 29. 10. 1996, Uradni list RS, št. 64/96 in OdlUS V, 142), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.

6.Taka je tudi obravnavana zadeva. Iz listinske dokumentacije je razvidno, da je prejšnja lastnica dne 29. 10. 1962 s Kmetijskim kombinatom Ž. sklenila kupno pogodbo, ki se je nanašala na več zemljišč, med katerimi sta bili tudi njeni zemljišči. Komisija za arondacijo Občinske skupščine Žalec je odločbo št. 462-9/63-3/9 z dne 15. 3. 1963, kolikor se nanaša na navedeni zemljišči, izdala na podlagi predhodno sklenjene kupne pogodbe in s tem potrdila arondacijo v korist kmetijskega kombinata, kar po oceni Ustavnega sodišča na prenos lastnine glede teh zemljišč, do katerega je prišlo na podlagi kupne pogodbe, ni imelo nikakršnega vpliva.

7.V obravnavani zadevi tudi iz arhivske dokumentacije ni razvidno, da bi bila glede zemljišč A. A. prva faza arondacijskega postopka izvedena, niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije. Arondacijski predlog se je nanašal na zemljišča tistih lastnikov, s katerimi se kmetijski kombinat ni mogel sporazumeti o zamenjavi. V tem predlogu je izrecno navedeno, da "so priložene še ostale pogodbe o nakupu zemljišč in sporazumni menjavi zaradi krajšega postopka za prenos lastništva". Odločba o podržavljenju zemljišč prejšnjemu lastniku torej ni imela konstitutivnega značaja. Izdana je bila v skrajšanem postopku, pogodbeni stranki pa sta bili na njeni podlagi oproščeni plačila davčnih obveznosti iz naslova prenosa lastninske pravice na nepremičninah. Z arondacijsko odločbo, ki jo je arondacijska komisija izdala na podlagi tega pravnega posla, je zgolj ugotovila že nastale pravne posledice. Arondacijska odločba je služila le izvršitvi pogodbe in zemljiškoknjižnemu vpisu.

8.Na določitev pristojnosti samo po sebi tudi ne more vplivati vprašanje odobritve pravnega posla s strani takratnih občinskih organov, ker so v takih primerih prav občinski organi izdali arondacijske odločbe, ki so služile le izvršitvi pogodbe in zemljiškoknjižnemu vpisu. Drugih razlogov, ki bi utemeljevali neveljavnost pogodbe, vlagateljica v svojem mnenju o pristojnosti za odločanje o njeni zahtevi za denacionalizacijo ne navaja; iz priložene dokumentacije pa tudi niso razvidni.

9.Zato je na podlagi 56. člena ZDen za odločanje o navedeni zahtevi za denacionalizacijo podana pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen